Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
Nejc Furlan

Ivan - slovenski filmski presežek

Realizem začetnih kadrov filma, ki prikazuje rojstvo naslovnega junaka je pomemben za slovenski film. V bistvu se ni rodil Ivan, v bistvu se je rodila nova ženska slovenskega filma. Lik Mare v neponovljivi igri karizmatične Maruše Majer je po dolgih letih poizkusov kopanja po ledu, vendarle prebil ledeno, kleno slovensko zemljo ter se dokopal do tako potrebnega napredka, kar ga dela enega najboljših slovenskih filmov zadnjih nekaj let.

Vestern - LiFFe 2017

V Ljubljani se je v nedeljo slavnostno zaključil slovenski filmski festival LiFFe, verjetno najpomembnejši jesenski kulturni dogodek v slovenski prestolnici. Podrobno smo ga spremljali tudi na našem portalu, za zaključek pa vam Nejc Furlan predstavlja še odličen film Vestern, režiserke Valeske Grisebach. Vabljeni k branju.

Oblika vode - LiFFe 2017

V Ljubljani poteka največji slovenski filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi in najbolj kakovostnimi filmi evropske ter svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. Podrobno ga spremlja tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem zapisu posveča filmu mehiškega režiserja Guillerma del Tora, Oblika vode. Smo kaj podobnega že videli? Ničkolikokrat. Pa vendar v taki sinergiji takšnega kolaža in podobnih motivov, zasije ta film kot povsem samostojna zgodba in ne kot dosledna restavracija že videnega.

Delavnica - Liffe 2017

V Ljubljani pravkar poteka filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi najbolj kakovostnimi filmi evropske in svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. V živo ga spremlja tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem zapisu posveti filmu L\' Atelier, francoskega režiserja Laurenta Canteta. Kot pravi ni treba, da si istega mišljenja ali celo prijatelj, da ne bi moral delati skupaj. Problem je v skrajnosti, ki se v filmu kaže zgolj v enem. Mar gnilo jabolko v zaboju res oboli še ostala zdrava?

O telesu in duši - Liffe 2017

Puristi prikazovanja resničnosti se bodo oglasili, da so enake sanje nemogoče. Če je mogoče ali ne, pri razumevanju tega filma niti ni bistveno. Nenazadnje gre za zgodbo, ki se nenehno rahlo spogleduje s magičnim realizmom. Bistvena je vera v usojenost do katere bi težko prišli, če ne bi bilo skupnih sanj. Če teh sanj in dogodka z viagro ne bi bilo, je težko ugotavljati, če bi se Endre in Maria tako povezala in se začela dojemati drugače kot sta se prej. Torej vendarle vraževerno verjamemo v usodo in iščemo indikatorje, ki bi nanjo namigovali.

»Oseba pravičnika je najboljša vloga, ki jo more človek igrati« - ocena uprizoritve Don Juan, SNG Nova Gorica

To je Don Juan. Ne moreš mu zamerit. Kvečjemu ti gre na živce njegov podanik Sganarelle. Kar je Sančo Pansa za Don Kihota, to je Sganarelle za Don Juana. Njegova vest. Tisti, ki dosledno skrbi za etično držo, ki se bo obrestovala nadalje v nebesih. Oceno gledališke uprizoritve Don Juana v SNG Nova Gorica je pripravil Nejc Furlan.

Sašo Hribar: »Predsedniška tekma je samo še predstava. Predstava, ki ji satira ne more slediti.«

V tednu pred predsedniškimi volitvami je Nejc Furlan za spletni portal Airbeletrina naredil intervju s Sašem Hribarjem, političnim satirikom ter človekom za katerega lahko rečemo, da je brez dlake na jeziku. O tem, kakšna je vloga satire, ko je politika prevzela njeno vlogo, o demokraciji in tem, zakaj ne bo šel na volitve. Več v spodnjih vrsticah.

»Narod si bo pisal sodbo sam…« - Ocena gledališke predstave Hlapci

Ni naključje, da je premiera nove postavitve Hlapcev postavljena v predvolilni čas, najbrž tudi ni presenečenje, da ni postavljena v sodobnost, saj se pač veliko ni spremenilo in zato prikazovanje takratnega časa postane pravzaprav groteska sedanjega. Čudo ali pač ne, je zgolj »neumnost, ki je bogata« in je pitana s podobno navlako od Cankarjevih, pa vse do današnjih dni, ko se zdi, da se kaj dosti razen cesarjevih novih oblačil ni spremenilo.

Sprejemi

Kaj škodi tako razdeljenemu narodu, da se enkrat skupaj zbere pred televizijskimi sprejemniki ali pa kar na Kongresnem trgu ter navdušeno zaploska tistim, ki si to res zaslužijo, brez da bi jih zraven obremenjevala misel, kdo bo kaj obkrožil na nerazumnem nedeljskem referendumu. Pripravljen sem raje še nekaj časa živeti v takih opijih, ki mi bodo kazali, da je vredno se truditi, kot pa, konspirološko rečeno, v drugih, za katere po možnosti niti ne vem, da me kvarijo.

»Zgodba je poskus urejanja kaosa.« – intervju z Goranom Vojnovićem

Goran Vojnović kot večkrat nagrajeni filmski režiser, scenarist, publicist ter predvsem kot pisatelj dokazuje, da je trenutno eden najzanimivejših intelektualnih imen pri nas, saj je s svojim tako intimnim in senzibilnim kot tudi ciničnim ter ekstravertiranim pripovedovanjem iz dela v delo drugačen in tako s težavo določimo njegov značilen slog. Slednjega kvečjemu prilagaja svetu, v katerem liki obstajajo, in ga tako tudi ubesedi ali posname. Kar ga dela svojevrstnega v slovenskem prostoru, pa je zagotovo motivika spominov in nerazčiščene preteklosti, ki njegove like iz pasivnosti drami v aktivnost. Drget preteklosti pa ne privablja na plano zgolj njihovega, marveč mami na dan tudi naš, kolektivni spomin, ki si ob vsakem njegovem novem ustvarjanju vedno izbori pozornost javnosti.

Nič se ne da spremeniti

Zdi se torej, da če gremo na volitve, non šalantno, apatično, neodgovorno, skoraj pasivno volimo tiste, ki jih že poznamo. Nobeden se nam ne zameri. Kdaj bi si želel, da če tako spretno režiramo razprtije ob vejah sosedove hruške, ki posegajo na našo parcelo, da bi to isto jezo in zamerljivost prenesli še v volitve in se uprli ljudem, ki nam dolgoročno resnično škodujejo. Poznamo njihove grehe, pa vendarle ne storimo nič. Pa ne zamerite mi, kritiziram zgolj in samo nas.

Vipavska trgatev 2017 pod črto

Ob ugotovitvah, da je paradni konj vipavskega turizma hrana in pijača, bi bilo smiselno prireditvi dodati malce več vipavskega priokusa. Obiskovalci nočejo čevapčičev ter pomfrita, marveč hočejo poskusiti vipavsko joto in kupiti grozdje za domov. Zaradi tega so tudi prišli. Če bi bil to navaden žur, se ne bi nihče pritoževal, ker pa gre za prireditev - festival s tradicijo, je vredno razmisleka, če velja Vipavsko trgatev ohraniti zgolj kot lokalni žur za druženje domačinov ali njeno zgodbo in tradicijo izkoristiti za večji turistični potencial.

»Nihče ne bo obogatel, vsi skupaj pa lahko s sodelovanjem precej pridobimo« - analiza turizma v Vipavski dolini

Turizem je tisto področje, o katerem znamo vsi pametovati, si ga želeti in obenem mu nasprotovati. Stanje potencialnega turističnega kraja nenazadnje kaže sliko ljudi. Obrnili smo se na različne turistične ponudnike vipavske in ajdovske občine ter pogledali v samo srž te hitro vzpenjajoče dejavnosti. Zanima nas predvsem turistična ponudba obeh občin. Prišli smo do zanimivih ugotovitev, ki so splošna prepričanja bodisi ovrgla bodisi potrdila.

Varen pristan

Tako poslušamo domače, poslušamo sodelavce, sošolce, najbližje, ki naenkrat vedo vse o nas in nam znajo organizirati življenje, da bo pravo. Tako bom ostal v podjetju svojega očeta, dasiravno se ne strinjam z njim in je muka prenašati njegovo samodržnost, obenem pa se pretvarjati v delo, ki ga sploh nisem usposobljen. Tako se bom vrnil v ljubezensko razmerje z nekom, s katerim sem se pred nekaj časa razšel, predvsem zaradi tega, ker ga enostavno več nisem ljubil.

Ocena filma – »Dunkirk«

Filmskemu režiserju Nolanu moramo priznati, da je ustvaril mojstrovino, filmsko fresko, za katero lahko brez slabe vesti rečemo, da je ena najboljših vojnih vsaj v zadnjih desetih letih. Svoj opus pa je s filmom po resničnih dogodkih zopet popestril, da velja za enega najbolj raznovrstnih režiserskih raziskovalcev. Oglejte si Dunkirk, film, ki te dni polni kinematografe po zemeljski obli.

Kolofon