Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
Medeja Bajec

Autoparty - zabava, ki nam jemlje življenje

Ni vse slabo, ko pride do avtomatike. Ne, kdaj nam stvari tudi olajša, seveda. Saj zato jo tudi imamo. Avtopilot postane smotan takrat, ko nam jemlje sedanjost. Ko zaradi njega spregledamo cvetoče magnolije. Ko zaradi njega zaklepamo odprta vrata. Avtopilot je baraba takrat, ko nam krade trenutke. Ko hodimo po že stokrat prehojeni poti, a ne prepoznamo fasad hiš na ulici.

Sramežljivo šepetanje srca

Nihče ne ve kako je biti ti. Kako je hoditi v tvojih čevljih. S čim se zbujaš zjutraj in s čim preživljaš dan. Nihče ne ve koliko notranjih bitk biješ in koliko poguma dnevno zbiraš. Nihče. In zato, kljub dobronamernim napotkom, ne moremo preko sebe. Jaz ne želim preko sebe.

Kako se odklopiti med prazniki in umiriti glavo

Tako. Eno tako malo darilce, ki si ga lahko namenite. Pa ne samo decembra. Kadarkoli. Kadarkoli se vam zdi, da je preveč. Da je enostavno preveč. Pa tudi takrat, ko je vse okej. Veste, ko so stvari dobre, takrat pozabljamo nase. Ampak tudi takrat smo pomembni.

Nisem kot drugi

Iz izkušenj vem, da se slej ali prej vse obrne. Ker je psiha ena taka prefinjena prasica, ki dobro ve kdaj nismo iskreni sami do sebe. Kdaj ravnamo v nasprotju z našo naravo. Zapomni si vsak “ja” za katerega smo želeli, da je “ne”. Ve za vsako situacijo, v kateri smo igrali žrtev. Zapomni si vsako bolečino, ki je nismo izjokali. In prekleto dobro ve, kdaj smo želeli pizditi pa nismo.

Joga pornografija

Kdo so običajne osumljenke? Sean Corn, Shiva Rae, Kino MacGregor, Tara Styles, Kathryn Budig. Vse te ženske so bele. Vse so vitke. Vse izmed njih so zdrave. Večina nima otrok. Vse so krive objavljanja pomanjkljivo oblečenih fotografij jogijskih položajev na plaži. Odgovorne so za ozaveščanje o jogi. Dotikajo se življenj tisočih in tisočih deklet. Ženske paradirajo svoje prakse glasno in ponosno. In so, na nek način, zaslužne za porast jogijskih praks.

Kako biti srečn(ejš)i

Kemija, ki nas osrečuje. Vse imamo na dosegu roke, vse. Vse je v nas. Srečnejši postanemo, ko se za to odločimo. Ko si znamo vzeti čas zase. Srečnejši postanemo, ko se za to odločimo. Srečnejši postanemo, ko se za to odločimo. Srečnejši postanemo, ko se za to odločimo. (ni napaka, ponavljam napisano, da si boste lažje zapomnili) Kolumna Medeje Bajec.

Dovoli si

Groba beseda. Vem. Ampak pomislite, kdo pravzaprav je odgovoren za, kaj pa vem, recimo kar srečo? Na koga čakamo? Na kaj? A veste, če stvari vzamemo v svoje roke, postanejo resnične. Oprijemljive.

Smo tisto, kar nočemo biti

Mislim, da si največ škode storimo z upiranjem. Z nenehno željo po spreminjanju. In potem se ženemo za, kaj pa vem, morda ideali. In potem ustvarjamo pričakovanja. In čakamo. In pozabimo na življenje. Kolumna Medeje Bajec.

Moja tesnoba – moja učiteljica

Moja tesnoba je moj indikator. Indikator, ko in če nekaj ni okej. Pritisk v prsih, ščemenje v dlaneh, šibke noge, povišan srčni utrip, vrtenje, slabost. Pokazatelji zlomljene psihe. Ne ignoriram jih, ne obnašam se, da je vse okej. Reagiram. Kolumna Medeje Bajec.

Bodi prijazen. Ker si lahko.

Mislim, da je Buda rekel, da je njegova religija prijaznost. Nisem verna, ampak uf, kako prekleto se strinjam. Dajte no, ljudje, ne pričakovati prijaznosti, spoštovanja od drugih, če ste sami kreteni in se do drugih obnašate … kretensko. Kolumna Medeje Bajec.

Manj je več

Koliko prostora potrebuješ za srečo? Koliko oblačil? Koliko čevljev in kakšen avto? Kaj in kam boš z imetjem, ko boš ugotovil, da se zadovoljstva ne da kupiti?

Kako sem postala najsrečnejša na svetu

Stvari se da narediti in predvsem, stvari se da narediti tako, da si srečen. Nasmejan, vesel. Plus, v glavnem. Plus. Verjetno sem najsrečnejša oseba na svetu. Ker sem se tako odločila. Ker sem se odločila, sprejela in zaživela. Res je enostavno. Res! Kolumna Medej Bajec.

Kako sem uresničila neuresničljivo

Ljudem dam vedeti, da imam meje in da jih morda ni pametno prestopiti. Če mi kaj ni všeč, povem. Če se kdo spravi name zaradi, kaj pa vem, vegetarijanstva, ne ostanem dolžna. Ker mi ni treba. Ker imam hrbtenico, načela. Kolumna Medeje Bajec.

Leto dni

Zakaj moramo biti ljudje nekaj posebnega, drugačnega? Zakaj si tako radi dajemo etikete “drugačnosti”? Ali nas ne dela ravno to tako, kaj pa vem, povprečne? Ne-drugačne? Seveda smo vsi drugačni, kako pa? Kolumna Medeje Bajec.

Tu in zdaj

Saj vem, vnetje sinusov ni strašna stvar. Pa ne gre se toliko za vnetje sinusov, za vročino. Sploh ne. Bolj za to, koliko enega časa porabimo za ukvarjanje z našimi odzivi na nekaj, ko bi pa lahko zadevo sprejeli in ukrepali. Nima se smisla upirati, doletelo nas je. Kolumna Medeje Bajec.

Kolofon