Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
Monika Bukovec

Biti ali ne biti-maškara?

Cel kup relativno smiselnih, seveda retoričnih vprašanj, se je v dobrih treh sekundah premešalo nekje pod klobukom. Trdota lesene klopce in presežki energije po dvominutni pavzi, so me silili, da ponovno vstanem in se v malem, norem svetu zlijem z množico ob pesmi Đurđevdan.

Od zimskega spanja do samotnega otoka

Ne obožujem ne jeseni, še manj pa zime. Ne maram debelih plaščev, rosnih očal, praktičnih škornjev, pikajočih šalov, svojeglavih dežnikov in plundre na cesti. Sovražim to, da si sonce vzame mesečni dopust. Prav tako nisem navdušena nad večino zimskih športov (razen drsanjem), saj se oblečena kot Eskim že težje premikam. Nova kolumna Monike Bukovec.

Živčnost na Zemlji in mir v nebesih?

Voda za kavo že vre, oblačim se, princeska z žogico igra nogomet z enim igralcem. Ob kuhinjskem pultu eksam kavo s hitrostjo, ki bi mi jo zavidali na tekmovanju pitja piva, na hitro obranim dva gola in šibam. Obložena s torbico in vrečko v prazno zagrabim po obešalniku za ključe. Ključa ni. In spet se to dogaja. Ta jutra! Nova kolumna Monike Bukovec.

Poroke ob dveh zjutraj

V kolikšni meri je poroka romantična, če se glavna akterka ukvarja le z obleko, frizuro, prti, rožami, svojega novopečenega moža pa po nekaj kozarcih vina glasno, jokajoče označi za alkoholika in zahteva njegovo odstranitev, saj bi z napol predelanim alkoholom izven njegovega želodca, lahko uničil njene natančne barvne simetrije v njenem dnevu perfekcije. Nova kolumna Monike Bukovec.

Slovenija, petindvajsetletnica #2

Slovenija v teh dneh praznuje in obeležuje svojih prvih 25 let samostojnosti. Iz majhnega otroka je zrasla v odraslo in privlačno dekle. Vendar pa vsake oči imajo svojega malaraja in pogled nanjo ni vedno enak. Danes o naši petindvajsetletnici piše Monika Bukovec.

Red na hitro po kitajsko!

Družini, ki več ur živčno išče pobeglega psa se, čeprav se čudno sliši, aktivno dogaja njihovo življenje, medtem, ko gledalci televizije preživijo svoje proste urice pasivno skozi dogajanje neke izmišljene, verjetno obilno pocukrane ameriške komedije. Piše Monika Bukovec.

Ženska, omnivor v kuhinji?

On pride domov, med kratko razlago, da je moral še na pošto, kjer je srečal prijatelja, kar je zahtevalo dve uri in dva mala pirčka, seveda obut in ves firbčen najprej v kuhinji dvigne pokrovke od vseh piskrov in za vsakim bolj viha nos. Potem pa kar tako malo nekje vmes vpraša: a ti znaš še kaj drugače skuhati kot to? Ja seveda znam, ti le povej kaj želiš jesti, se bo glasil odgovor ustrežljive kuharice. Ja, kaj jaz vem kaj, se boš že nekaj spomnila. Nova kolumna Monike Bukovec.

Le kaj bodo pa sosedje rekli!?

Po dveh mesecih preračunavanja doz specialnega gnojila in dodatka za lepe liste ter dvojne dnevne telovadbe z dvema desetlitrskima kanticama, bo naša gospodinja utrujeno dočakala letni dopust. Še zadnjič pred dvotedenskim premorom bo občudujoče ošinila s pogledom vseh štirideset korit, pri sebi pa sklenila da bo slike svojih rožic po dopustu poslala v znano vrtnarsko revijo ter pohitela v avto, k že nestrpnemu možu. Nova kolumna Monike Bukovec.

Spoštovanje. Kaj je že to?

Tako kakor sta si ženska in moški v nekaterih pogledih različna ter se morata prilagoditi, so nekateri ljudje še bolj drugačni. Banalno je, kako nekatere ljudi različnost odbija ali jih plaši. Kaj je tako strašnega, če je natakar, ki dela v lokalu gej? Se bojite pri njem naročiti kavo, da se ne bi nalezli gejevstva? Piše Monika Bukovec.

Kolofon