V pogovoru otroci povejo marsikaj zanimivega o njihovih izkušnjah, opažanjih v okolju ali doma in presenečajo z obiljem svojega znanja. Če možnosti dopuščajo, se delavnica nadaljuje zunaj pred šolo z ogledom vozila za odvoz odpadkov, ki se ga otroci najbolj razveselijo. Naši komunalci jim podrobno predstavijo delovanje vozila, najbolj zanimivo pa se je povzpeti v vozilo in si na kameri ogledati dogajanje za vozilom, kjer se praznijo zabojniki. Predstavimo jim tudi zabojnike za ločeno zbiranje, otroci pa ponovijo pridobljeno znanje o tem, kateri odpadki sodijo v posamezen zabojnik. Zabavno je tudi, če izpeljemo tekmovanje v pravilnem ločevanju, tako poleg učenja poskrbimo tudi za veselo razgibavanje.

Poudarek v izobraževanju je na zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov  ter pravilnem ločevanju odpadkov na izvoru nastajanja - v svojih domovih. Z ločevanjem odpadkov prispevamo k manjši obremenjenosti okolja in zmanjšujemo izkoriščanje naravnih virov. Če odpadkov ne ločujemo in jih odložimo v zelen zabojnik z napisom ostanek odpadkov, s tem obremenimo zabojnik z odpadki, ki vanj ne sodijo. Delo sortiranja morajo tako opraviti drugi, kar posledično pomeni, da je nadaljnje ravnanje z odpadki iz tega zabojnika najdražje.

Na delavnici se veliko pogovarjamo o plastični, kovinski in sestavljeni embalaži, ki je v naših gospodinjstvih nastaja največ in sodi v zabojnik z rumenim pokrovom. Pred odložitvijo v zabojnik jo je potrebno obvezno izprazniti in stisniti na najmanjši možni volumen. Otrokom podamo osnovni recept pri odločanju, kam sodi katera embalaža: če embalaža ni steklena ali kartonska, potem po vsej verjetnosti sodi v zabojnik z rumenim pokrovom z napisom embalaža. Zelo enostavno, kajne?

Poudarjamo tudi ločeno zbiranje bioloških kuhinjskih odpadkov, ki jih odložimo v rjav zabojnik na ekološkem otoku, seveda brez plastičnih vrečk ali jih kompostiramo v hišnem kompostniku, če razpolagamo z vrtom.

Otrokom predstavimo tudi pravilno ravnanje z ostalimi odpadki, ki nastajajo v njihovih domovih, a se jih ne zbira v ekološkem otoku. Sami opažajo, da nekateri prebivalci napačno ravnajo s kosovnimi odpadki. Odložijo jih kar v ekološkem otoku, čeprav imajo možnost naročiti komunali brezplačen odvoz teh odpadkov 1 x letno, s svojega dvorišča. Z napačnim ravnanjem onesnažijo ekološki otok, s tem pa kvarno vplivajo tudi na videz svojega naselja. Kako malo truda je potrebno, da s kosovnimi odpadki ravnamo pravilno!

Otroci poznajo znake za nevarne snovi, ki jih opažajo na embalaži določenih izdelkov, mi pa jim predstavimo pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki. Povabimo jih, da nas obiščejo na vsakoletni zbiralni akciji v njihovem kraju.

Veseli smo tudi obiska šolarjev v našem Centru za ravnanje z odpadki (CERO) pod Dolgo Poljano, ki ga največ občanov pozna pod imenom »Deponija« ali »Smetišče«. Ime se je ohranilo še iz časov obratovanja Odlagališča nenevarnih odpadkov Dolga Poljana. Odlagališče je zaprto od leta 2020, z odlaganjem odpadkov pa smo končali že leta 2013. Na območju CERO sedaj deluje zbirni center ter kompostarna.

Ob obisku zbirnega centra otrokom pokažemo kateri odpadki se zbirajo ločeno ter jim zelo konkretno predstavimo zakaj je to potrebno početi. Ločevanje odpadkov je namreč še vedno predpogoj za reciklažo. Le ločeno zbrani odpadki so dovolj čisti za direktno predelavo. Večina mešanih odpadkov, čeprav jih kasneje ločijo na posamezne materiale, je primerna le za energetsko izrabo oziroma sosežig.

Pokažemo jim zaprto odlagališče, povemo kako se je ravnalo z odpadki včasih in kaj se počne danes. Mešane komunalne odpadke, to so odpadki, ki jih še vedno zberemo največ, smo včasih odlagali na odlagališču v Dolgi Poljani. Danes jih vozimo na obdelavo in odlaganje v RCERO Ljubljana. Ko otroci vidijo odlagališče - cel hrib odloženih odpadkov, so presenečeni in skoraj ne morejo verjeti da včasih odpadkov nismo ločevali temveč kar odlagali.

Peljemo jih tudi na ogled kompostarne, ki je zelo lep primer kroženja snovi. Ločeno zbrani biorazgradljivi odpadki iz kuhinje in vrta se v kompostarni predelajo v kompost. To je gnojilo, ki ga vnašamo v zemljo, da rastline boljše rastejo. Rastline so hrana ljudem ali živalim in krog je sklenjen. Večino nastalega komposta uporabimo za vzdrževanje rekultivacijske plasti zaprtega odlagališča, nekaj pa ga vsako leto, nekje začetek marca, oddamo občanom.

Ogled CERO Ajdovščina zaključimo v Kotičku ponovne uporabe, kjer hranimo še uporabne predmete, ki so na voljo občanom. Še boljše od ločevanja in recikliranja je namreč, da odpadek sploh ne nastane.

Odrasli, poskrbimo, da bomo z zgledom in odgovornim vedenjem do okolja, prenašali na naše najmlajše prave vzorce vedenja.

* Članek je bil prvotno objavljen v julijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Vir in fotografije: Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina                           

Deli Nazaj