Ljubiteljem dobre glasbe Sabalmoze ni potrebno prav posebej predstavljati. Že skoraj petnajst let predstavljajo stalnico rock glasbe na Primorskem in širše. Zagotovo skupina in glasba, ki jo morda preredko slišimo na radijskih postajah, včasih tudi preredko na glasbenih odrih. Zato pa tu in zdaj, z novim albumom in koncertom, ki napoveduje obilo nove glasbe pred dokončnim vstopom v pomlad in poletje. Več pa v spodnjih vrsticah z Gregorjem Vidrihom, osrednjo figuro Sabalmoze.

Začnimo tale intervju, kar z napovedjo jutrišnjega koncerta v ajdovskem Baru Hiša mladih. Zakaj ga je vredno obiskati?

Petkov koncert bo za nas uradni zaključek naše prve petletke, torej presek dela prvih petih let. Zakaj ga bo vredno obiskati? Predvsem zaradi druženja. Druženja z ljudmi, ki ti nekaj pomenijo in se v njihovi družbi dobro počutiš. Slišati bo kaj novega, zanimivega. Povabili smo tudi novo domžalsko skupino Solnce, ki bo v naslednjem letu pomenila nov veter na slovenski sceni.

Na koncertu boste predstavili vaš album Med včeraj in nikoli. Nov album je za vsako glasbeno skupina neka prelomnica. Gre v vašem primeru bolj za potegnjeno črto čez preteklo obdobje ali pa za pogled usmerjen v prihodnost?

Album je definitivno spomenik našemu delu izpred dobrih desetih let. Globoko smo že vstopili v našo tretjo petletko in skrajni čas je bil, da prvi postavimo spomenik. Kot bend se nazaj oziramo bolj poredko. Zanima nas prihodnost. Smo dovolj zanimivi, predvsem pa dovolj glasbeno »firbčni«, da ne vemo, kam točno gremo. To nas še bolj vleče skupaj in naprej. Presenečamo sami sebe.

V opisu skupine Sabalmoza najdemo zanimiv citat: »Lokalna „mularija“ na privatnih žurih preigrava Sabalmozine „hite“ kot so Sneg, Sanje, Snežinka, September in ostale komade na S.«  Bo z novim albumom »lokalna mularija« dobila kak nov hit, oziroma lahko rečemo, da so na novem albumu pesmi, ki bodo hit tudi širše in ne le med lokalno mularijo?

(joj, kako mi gre ta opis na živce!!! Nekdo je to objavil pred desetimi leti in se še kar vleče za nami)

Hahaha. Ob trenutni nepredvidljivosti glasbene scene je nemogoče karkoli napovedovati. Kar se tiče »pop« komadov, pa jih bo polna druga plata, katero začnemo snemati jeseni. Tisti, ki nas poznajo, vedo, da smo v različnih obdobjih ustvarjali različno glasbo. Naš avtorski razvoj je tako sledljiv, brez vračanja nazaj.

Kako je nastajal  album? Je delo celotne skupine? Od besedil pa do arnažmaja?

Vsebinsko je bil album dorečen že več let. Službe, družine in tisoč ostalih izgovorov so botrovali k temu, da je album ugledal luč sveta šele sedaj. Verjetno je k temu pripomogla tudi zrelost benda. Mislim, da šele ko bend doseže stopnjo, ko se ne oziraš več niti na trende, niti na mnenja drugih, šele tedaj si »zrel«.

Album je v celoti naše delo. Ko rečem »v celoti«, to pomeni, da smo avtorji vsega, da smo vse sami posneli, zmiksali, zmasterirali, naredili zamisel za ovitke, jih zrezali in zlepili skupaj. Ja, zelo nekonvencionalen pristop.

Kje je ste posneli album, kdo je poskrbel za produkcijo?

Album smo posneli v lastni produkciji v našem studiu.

Kakšne so ambicije Sabalmoze?  Še vedno usmerjene bolj v lokalno okolje in igranje glasbe za dušo, brez pogledov v denarnice ali so vseeno malce višje?

Naša ambicija je v osnovi preprosta. Igrati. Komu, kdaj, kje in konec koncev za koliko pa v bendu nikoli ne sme biti glavni motiv. Če ne igraš z dušo, potem tudi za druge duše težko in si hitro na nivoju »terasa« benda. Želja predstaviti svojo glasbo širši javnosti ostaja.

Gregor, tebe je nedolgo nazaj širša primorska javnost spoznala tudi kot požrtvovalnega reševalca. Je glasba tisti ventil, ki odžene stres, zaradi neljubih, skorajda vsakodnevnih, dogodkov povezanih s službo?

No, ni samo moja služba stresna. Sigurno gre v določenih situacijah v ekstreme, ki zahtevajo, da daš resnično vse od sebe. In take situacije te izpijejo do zadnje kaplje. Takrat rabiš nek ventil in glasba je definitivno eden od njih. Ko priklopiš ojačevalec padeš v drugi film, v družbi ljudi, ki ti veliko pomenijo.

Kakšen je nasploh tvoj pogled na glasbo v letu 2016? Je rock glasba še vedno rock glasba kot je bila?

Vsako leto naplavi veliko novih stvari. Ob poplavi vsega se vmes vedno najdejo dobri komadi, z zanimivim aranžmajem, izvedbo, sporočilom. Vsake toliko me kak novo slišani komad še posebej navduši. Rock? Rock glasba ne ustreza več definiciji izpred 30 let. Normalno je, da se glasba razvija. Glasba brez razvoja ostane tam kjer je in lahko tudi zaide v slepo ulico in izumre, kot dinozavri.  Bilo bi zelo zabavno dati poslušati današnji »standardni rock« nekemu poznavalcu rocka iz leta 1980. Klasični rock postaja redkost.

Tudi v Sloveniji? Ker novih in novih bendov kar nekako ni. Še vedno so "glavni na vasi" Dan D, Big foot Mama, Siddharta, Elvisi .... Je res problem le v medijih, da sveža glasba težko izplava na površje?

Slovenija je zgodba zase. To, da novih bendov ni, ne drži. Dobrih, zanimivih, nepoznanih bendov je dovolj. Zakaj ostajajo nepoznani? Odgovorov je več. Eden je sigurno v tem, da ni več klasičnih prizorišč, kjer bi lahko redno igrali. Pred dvajsetimi leti je bilo v radiju 25 kilometrov od Ajdovščine vsaj deset prizorišč, kjer so bendi lahko igrali. Danes? Drugi problem je padec kupne moči mladine. Pred dvajsetimi leti sem s štipendijo šel vsak vikend v Velike Žablje, kupil mesečno avtobusno vozovnico, malico in še mi je ostalo. Danes? Tretji problem je virtualizacija glasbe. Vse je tukaj, zdaj in zastonj! Večino glasbe se danes posluša na internetu, kar načeloma ni napačno. Škodo nam dela selektivno poslušanje, torej »poslušam samo kar mi paše«, s tem pa se vrtimo v krogu »že slišanega« in premalo si dajemo možnost slišati nove, drugačne stvari. Četrti problem je centralizacija medijev, sploh televizije. Dejstvo je, da imajo bendi, ki so v centru države večjo medijsko podporo. V Ljubljani ima vsak nekoga, ki dela na eni od televizij. Dejstvo. To pa nikakor ne sme biti izgovor za jamranje bendom iz periferije. Konec koncev te samo lastni izdelek in kvaliteta dvigne na površje. In tega ni brez trdega, iskrenega dela.

Močan vpliv ima tudi okorela uredniška politika glasbenih redakcij, ki skozi sito spušča samo »staro in preverjeno«. Ja, pričakujte, da bosta Nuša Derenda in Regina čez 30 let še vedno tekmovali za uvrstitev na Evrovizijo!

Bo Sabalmoza Sabalmoza tudi čez 10 let?

Bo, bo, sicer drugačna kot je danes, ampak prav to nas vleče naprej. Raziskovanje in iskanje novega. Ko ne veš, kam greš in veš, da si na pravi poti!

Hvala!

Deli Nazaj