Začetek leta je zagotovo pravšnji čas, da za naš spletni portal spregovori župan, Tadej Beočanin. Predvsem s pogledom usmerjenim v prihodnost in premislek o storjenem v dobrih dveh letih županvanja. Kako še narej pomagati gospodarstvu, kako rešiti stanovanjsko stisko predvsem mladih, kdaj bo Lavričev trg osvobojen pločevine, o turizmu v Vipavski dolini in še marsikaj.

Gospod župan, začnimo tale intervju kar z zadnjo novico iz konca preteklega leta. Nekdanja upravna stavba Primorja prehaja v roke Iva Boscarola in podjetja Pipistrel. Verjetno  ste tudi vi zadovoljni ob tej novici? 

Absolutno. Vsak objekt, ki ga imamo v občini praznega, si seveda želimo zapolniti. Zato smo te poteze zelo veseli in jo podpiramo. Želimo si, da bi bilo takšnih zgodb v Ajdovščini čim več. Več novih delovnih mest, več razvoja in večji napredek podjetij v našem okolju.

Je novica pomembna tudi kot psihološki moment, kot prikaz in dokaz dobre kondicije ajdovskega gospodarstva?

Kondicija ajdovskega gospodarstva je izjemno dobra. To kažejo vsi rezultati zadnjih let in stanje gospodarstva se izrazito izboljšuje. Podjetja se širijo, se razvijajo in s tem ustvarjajo vedno več delovnih mest. Teh je v občini v zadnjih dveh letih kar 380 več. Če smo eno leto nazaj govorili, da smo sanirali stanje brezposelnosti, ki je nastalo s stečajem Primorja, danes govorimo že o tem, da je brezposelnost padla pod tisto magično mejo 10 %. Ta hip je brezposelnost v občini 9,5 %. To so tisti kazalniki, ki nam kažejo strmo in stabilno rast gospodarstva tudi v prihodnje. Pomemben je še en kazalnik – to je tisti, ki kaže, da se izboljšuje tudi stanovanjska problematika, kajti problem pomanjkanja stanovanj za mlade je bil kar velik. V lanskem letu pa se je prvič pojavilo obširnejše priseljevanje v občino kot smo ga bili vajeni, tako da v bistvu občina vsak dan raste.

Kljub vsemu pa stanovanjska problematike ostaja velik problem?

Problematika stanovanj v občini je taka, da terja ukrepanje. Tisti, ki redno spremljajo nepremičninski trg, lahko hitro opazijo, da oglas za prodajo stanovanja zdrži tri do štiri dni, nato je stanovanje že prodano.  Oglasi za najem pa izginejo že v nekaj urah. Potrebe v Ajdovščini so zelo velike in občina temu sledi. V letu 2016 smo zato naročili izdelavo novega prostorskega načrta za gradnjo novih stanovanjskih stolpičev v neposredni soseščini Kresnic. Tam v letošnjem letu  že pričakujem vsaj začetek gradnje. Ta prostorski načrt bo že januarja letos prišel v javno razpravo, predvideva pa izgradnjo stanovanj za 1500 ljudi, ki seveda ne bodo zgrajena vsa naenkrat, ampak postopoma.  Potrebe nas silijo v to, da odločno ukrepamo na tem področju.

Če se za trenutek še vrnemo h gospodarstvu, lahko opazimo, da je bilo v dveh letih že precej storjenega, kmalu bo na voljo nova poslovna cona Tale, občina poskuša s subvencijami priskočiti na pomoč podjetjem. Kakšni bodo še nadaljnji ukrepi za zagon ajdovskega gospodarstva?

Za začetek je najpomembneje do obdržimo vse dosedanje ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki smo jih v zadnjih dveh letih že vpeljali. To so subvencioniranje dolgoročnih zaposlitev, sofinanciranje obrestnih mer in ostali ukrepi na tem področju ter pospešena gradnja novih poslovnih con. Zaključuje se gradnja komunalne ureditve v Talih, letos pa se začenja še gradnja dveh novih poslovnih con, poslovne cone Pod železnico in poslovna cona Mirce zahod. Ti dve coni bosta do konca leta komunalno opremljeni. Gospodarstvo ta hip najbolj potrebuje zemljišča za širitev svojih dejavnosti, tukaj ima Ajdovščina »unikum« v primerjavi z ostalimi občinami med subvencijami, to je 100 % vrnitev  kupnine za stavbna zemljišča. V letu 2016 smo dva tovrstna ukrepa izpeljali, posledica pa je gradnja novih poslovnih prostorov podjetja v letu 2017. Tudi poslovna cona v Talih je praktično že razprodana, ostaja le še 5000 kvadratnih metrov prostih površin.

Pomemben del ajdovskega gospodarstvu je podjetje Mlinotest. Nekaj mesecev nazaj smo lahko poslušali sago o prevzemu le tega. Nekateri so namigovali celo na tajkunski prevzem. Kakšna je resnica o prevzemu Mlinotesta?

Ključna resnica celotne zgodbe okrog Mlinotesta je ta, da je podjetje ostalo v domačih rokah in ni sledilo  - lahko rečem že tradiciji ostalih slovenskih podjetij, ki so našle lastnike izven meja, in to je tisto česar smo si najbolj želeli.  Če lansko leto ne bi vstopili v zgodbo sem prepričan, da bi se danes z Mlinotestom pogovarjali preko meja Slovenije. In uprave danes v Ajdovščini ne bi bilo več, tudi razvoja ne, ohranili bi le delček proizvodnje.  Tisto kar smo si najbolj želeli, je bilo zagotoviti stabilno lastništvo v domačih rokah, in to nam je v celoti tudi uspelo. Lansko poletje se je uspešno izpeljal tudi dokončni prevzem in Mlinotest si je s tem zagotovil svoj dolgoročni razvoj in obstoj v Vipavski dolini. Marsikdo je temu prevzemu res dodal naziv tajkunski, dejansko pa ni šlo za to.  V prevzemu so sodelovale dve podjetji in Občina. Tisto glavno podjetje, ki je prevzemalo, je bilo podjetje Mlino, ki je v celoti sestavljeno iz zaposlenih, od uprave pa do proizvodnih delavcev. Vsak je dodal in vložil toliko sredstev, kot je zmogel. In takšna je bila tudi vloga Občine, kar smo zmogli in kar smo lahko,  smo vložili za sodelovanje v tej zgodbi.  Mlinotest tako ostaja v Ajdovščini in to je tisto najbolj ključno v tem trenutku.

Za rast gospodarstva je seveda nujno sodelovanje z državo in vlado. Koliko so vam kot županu odprta vrata v Ljubljani in kakšno je vaše mnenje o aktualni slovenski vladi, ki je trenutno nekje na sredini mandata?

Kjerkoli smo imeli potrebo po sodelovanju z vlado, smo to sodelovanje tudi vzpostavili. Ne morem sicer reči, da so bila vsa sodelovanja in pričakovanja ob tem tudi uslišana in realizirana, je pa vsekakor prisotna neka energija na obeh straneh, da to sodelovanje teče in tudi nekateri državni projekti najdejo svoje mesto v Ajdovščini. Z vlado najbolj sodelujemo na področju gospodarstva, zelo dobro sodelujemo z agencijo Spirit Slovenija, preko katere skušamo promovirati Ajdovščino kot gospodarsko najboljše okolje v državi.  Sestanki z ministrstvi potekajo na različnih ravneh, od tistih zelo operativnih, pa do tistih nekoliko bolj strateških, kjer še nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Ogromno zgodb je takšnih, kjer mora država tesno sodelovati z lokalno skupnostjo. Zataknilo se nam je, tukaj mislim na vse slovenske občine, pri pogajanjih za povprečnine za občine. Tukaj vlada ni našla posluha, da bi nam prišla nekoliko naproti kar se tiče višine povprečnine. Če pogledamo za primerjavo med povprečnino ki je določena, in tisto ki jo v resnici dobimo, pomeni to letno 2 milijona evrov izpada za ajdovsko občino. To pa je precej pomemben denar. V štirih letih lahko govorimo o 8 milijonih, ki bi jih lahko namenjali investicijam, ampak žal ta pogajanja z vlado niso bila uspešna. Tukaj gre vladi zagotovo velik minus. In želel bi si, da se pogovori z občinami s strani vlade bistveno izboljšajo.

Sicer ne morem reči, da dela vlada slabo, trudi se na različnih področjih, to je opazno predvsem na področju gospodarstva, in to je zelo spodbudno. Pomembna  je tudi stabilnost in kot kaže bo ta vlada verjetno dejansko do konca izpeljala svoj mandat. Malce pa zmoti parcialno vladno obravnavanje različnih skupin, nazadnje je bil lep primer in po moji presoji tudi velik kiks vlade parcialno obravnavanje sindikatov pri pogajanjih za plače.

Kakšno je pa sodelovanje s poslanci, ki prihajajo iz naših volilnih okolišev? Je Občina povezana z njimi?

Da. Povezava z njimi je prisotna. Takrat ko potrebujemo sodelovanje naših poslancev, takrat ko potrebujemo, da nam odprejo kakšna vrata, so nam vedno naklonjeni, ne glede na barvo stranke in politično prepričanje stranki, ki jim pripadajo.  Tam kjer lahko pomagajo, dejansko tudi pomagajo.

Kmalu z nastopom vašega mandata, se je začela tudi resnejša urbana prenova mesta Ajdovščina.  Zato kar konkretno vprašanje: kdaj bo Lavričev trg osvobojen pločevine?

V januarju se zaključuje urbanistični načrt prenove Lavričevega trga, računam da bo trg deležen začetka prenove v letošnjem poletju. Skušali jo bomo peljati čim bolj fazno, čim bolj po korakih, ampak istočasno, pa vse skupaj v čim hitreje . Vse dosedanje aktivnosti in tudi arheološka raziskovanja kažejo na to, da smo k projektu pristopili resno in da želimo projekt realizirati v roku enega leta in pol, nekje do pomladi 2018. Upam da ne bo pretiranih zapletov, ki sicer lahko nastanejo predvsem zaradi arheologije in tistega, kar se nam bo sproti pojavljalo takrat, ko se bo trg prenavljalo.  Lavričev trg se bo začel prenavljati letos. To je zagotovo.

Velja podobno tudi za Cesto 5. maja?

Ne, Cesta 5. maja še ne bo deležna takojšnje prenove. Javni natečaj je sicer zaključen, letos bomo tudi sprejeli dokončne odločitve kako jo prenoviti. Edini objekt, ki se bo še letos urejal, je objekt bivše stavbe 2 OŠ Danila Lokarja, kjer bo našla svoj dom glasbena šola.  Ta investicija se bo začela kmalu. Kljub vsemu pa je to vse del prenove mesta. Odločili smo se, da najprej prenovimo tisti najožji del, torej Prešernovo in Gregorčičevo ulico, pešpot iz Šturij proti Lavričevem trgu in pa seveda sam Lavričev trg. Temu bo sledila prenova treh gas severno od Lavričevega trga, druga faza pa je nato prenova Ceste 5. maja. Objekt nekdanje osnovnošolske stavbe 3 se bo rušil, ta rušitev pa je predvidena v prihodnjih letih.

Kaj pa bivša Lipa, oziroma tisti deli, ki niso več vitalni?

Glede tistega območja vodimo pogovore z lastniki in v kolikor pridemo do nekih ustreznih rešitev je tudi občina seveda pripravljena določene površine tam odkupiti in jih nameniti centralnim dejavnostim.  Želja je seveda, da se tudi tisti del uredi, ker pravzaprav vse skupaj predstavlja neko celoto mestnega središča.  Moram reči, da so načrti zelo ambiciozni, želimo pa si najti še dodatne vire, s katerimi bi lahko to prenovo pospešili.

Precej se govori o prenovah v mestu in investicijah, a ajdovsko občino sestavlja tudi 26 krajevnih skupnosti. Investicij si verjetno želijo tudi njihovi prebivalci?

Četrtina proračuna občine Ajdovščina gre za investicije po krajevnih skupnostih. Sam se največ pogovarjam kar s predsedniki krajevnih skupnosti, skupaj iščemo rešitve, ki so najbolj ustrezne in tukaj občinski svet niti nima tako velike vloge, kot jo je imel v preteklosti.  Dogajalo se je, da so bile krajevne skupnosti iz katerih ni izhajal noben svetnik, nekoliko zapostavljene, tiste z več svetniki pa so prednjačile, zato sem se odločil, da ta dialog odslej vršim s predsedniki krajevnih skupnosti, z vsemi 26 -imi. Tako se bo prav v vsaki izmed krajevnih skupnosti zgodila vsaj ena večja investicija, in to tista, ki si jo tudi krajani sami najbolj želijo.

Še kratek skok k turizmu. O blagovni znamki Vipavska dolina je bilo zadnje čase že precej povedanega in napisanega. Je bila Vipavska dolina kot celota prevelik zalogaj in se zato sedaj zdi  da je energija malce bolj preusmerjena le na Ajdovščino in Vipavo?

Ne, sploh ne! Daleč od tega. V projektu Vipavska dolina še vedno sodeluje vseh šest občin, ki si upravno in administrativno delimo to območje. Tako gre projekt naprej tako kot je bil zasnovan. Velik dosežek je narejen že s tem, da se ne pogovarjamo več ali bi sploh sodelovali pri tem celotnem projektu, pač pa se je ta ideja močno ukoreninila in se prijela. Ne govorimo več niti o tem ali naj občine sofinanciramo aktivnosti, pač pa dejansko zdaj govorimo o tem koliko bo katera izmed občin prispevala k sofinanciranju promocije te turistične destinacije.  Deloma je bila umaknjena iz vseh šestih občin le strategija razvoja turizma, ki je bila narejena le za območje Ajdovščine in Vipave. Je pa to posledica tega, da smo želeli v Ajdovščini čim prej imeti nek strateški dokument, ga nato seveda razvijati in uresničevati. Prevelik zalogaj bi bil, če bi želeli vanj vključiti še vse ostale občine. So pa pogovori in povezovanja raznolika, tako z Vipavo sodelujemo na nekaterih področjih, z Novo Gorico pa na čisto drugih.  Ta zgodba je torej v velikem teku in premaknila se je dovolj, da lahko govorimo o tem, da vse občine sodelujejo pri tem skupnem projektu Vipavska dolina.

Občina je v zadnjih dveh letih na področju turizma storila precej.  Se vam zdi, da občani dohajajo ta tempo? Občutek je, da morda predvsem mladi premalo izkoriščajo možnosti, ki jih imajo v turizmu?

Potencial na področju turizma je za Vipavsko dolino izjemno velik. Je pa res, da ima občina svoje limite. In te limite skoraj letno skoraj tudi že dosegamo. Od tu naprej mora priti tista privatna iniciativa. Zelo bi si želel, da bi bili občani, ki imajo željo po tem, da bi svojo kariero ustvarjali na področju turizma, bolj aktivni. Pojavljajo se sicer določeni zametki in posamezne iniciative, ki bodo zagotovo v prihodnosti obrodile sadove. Zagotovo pa drži, da je na področju turizma bistveno več možnosti za razvoj, kot je trenutno realiziranega. Zato poziv vsem tistim, ki vidijo željo in priložnost za delo v turizmu, da se čim bolj aktivirajo in oblikujejo bodisi programe, bodisi infrastrukturo na področju turizma.

Novost v vašem mandatu je bil tudi projekt Moja pobuda. S strani občanov je bila ideja dobro sprejeta. Kdaj bodo prve pobude tudi dejansko uresničene?

S projektom Moja pobuda smo želeli vpeljati najbolj klasičen model participativnega proračuna, ko so občani lahko sami predlagali projekte za določen del denarja, ki smo ga lahko namenili za to. Projekti, ki so bili izbrani, so umeščeni v potrjena proračuna za leti 2017 in 2018. Polovica teh projektov se bo realizirala že letos, polovica pa prihodnje leto. Vsi izbrani projekti bodo v teh dveh letih zagotovo zaključeni.  Sorodno akcijo bomo najverjetneje ponovili spet v letu 2018, ko bomo zbirali podobne projekte za leti 2019 in 2020.

Za konec tega klepeta še nekaj besed o vašem mandatu, ki  je trenutno nekje na polovici. Vaša ocena dosedanjega dela Občine pod vodstvom Tadeja Beočanina?

Z delom občine sem trenutno zadovoljen, stvari tečejo v smeri, ki smo si jo zastavili. Res pa je, da določene zadeve trajajo dlje kot sem pričakoval pred pričetkom mandata. Pravzaprav vsaka najmanjša zadeva, ki se je lotimo, skriva v sebi nek problem, ki ga je potrebno najprej rešiti, da pridemo nato uspešno do cilja. Ampak pot, ki smo si jo začrtali, je pot, po kateri hodimo, in kot kaže bomo dosegli vse tiste cilje, ki smo si jih še pred volitvami postavili. So pa, in bodo, marsikateri rezultati vidni šele po nekem določenem časovnem obdobju. Na področju podpor gospodarstvu bodo prvi učinki vidni šele v letošnjem letu. Postopki so dolgi, kar precej sredstev je bilo potrebno vložiti in rezultate, torej nova delovna mesta in nove delovne prostore, pričakujem v letu, ki se je pravkar začelo. Zelo pa sem vesel podatka, da imamo v Ajdovščini 380 delovnih mest več kot smo jih imeli ob začetku mojega mandata, in to kaže, da je pot po kateri hodimo resnično prava.

Ker smo šele na začetku novega leta, za čisti konec tegale intervjuja še vaše voščilo občanom in občankam.

Vsem občankam in občanom želim čim bolj polno leto 2017, da se jim uresničijo vse želje, ki jih imajo ter obilo zdravja in sreče. Upam in želim si, da se bomo v novem letu vsi dobro počutili v naši občini.

Hvala!