Potovati po svetu je lepo. Predvsem pa so potovanja izvrstna izkušnja predvsem za mlade, ki si s tem širijo svoja obzorja, nabirajo izkušnje in sklepajo nova prijateljstva. Mladost na tak način izkoriščata tudi Kaja Besednjak in Anisa Kete, svoje dogodivščina pa delita s sledilci na Instagram profilu. Zakaj in kako pa preberite v spodnjem intervjuju.
Če daste v kozarec najprej pesek, potem v njem ni prostora za manjše in večje kamne. Podobno velja za vaše življenje. Če porabite ves svoj čas in svoje moči za majhne stvari, nikoli ne boste imeli prostora za stvari, ki so za vas resnično pomembne. To je ena izmed mnogih misli, ki zaznamujejo pomen življenja. Predvsem za mlade so potovanja resnično pomembna in koristna in mnogokrat bi bilo bolje, če bi marsikdo kak privarčevan evro porabil za skok po zemeljski obli, kot pa za nalaganje in kopičenje materialnih dobrin, ki sčasoma postanejo neuporabna, medtem ko spomini in izkušnje iz potovanj ostanejo večni.
To zelo dobro vesta Kaja Besednjak in Anisa Kete, dve mladi Ajdovki, ki spridoma izkoriščata možnosti in priložnosti, ki so jim ponujene. Z nahrbtnikom korak za korakom, odkriti čimveč koščkov sveta in spoznati čimveč ljudi, nabrati prepotrebne izkušnje in nekega dne vse to dobro vnovčiti. Vse to pa delita s sledilci na spletnem omrežju Instagram, ki je hkrati tudi njun vir informacij in idej pri načrtovanju naslednjih poti po svetu. Zakaj in kako pa v spodnjem intervjuju.
"Razbijte hranilnik, poberite iz njega zadnje prihranke in kupite letalsko karto. Pojdite v svet z odprtimi očmi in ušesi. Vsrkajte znanje, različnost, širino, pridobite zglede, naučite se razmišljati drugače - in pridite nazaj polni izkušenj in inovativnosti. To vam bo dalo tisto bistveno prednost - na vas pa je, da prepričate sami sebe, da s svetovno širino lahko uspete tudi doma. Ves uspeh, vsi dosežki ... se začnejo v glavah." Te besede je izrekel ajdovski podjetnik Ivo Boscarol. Bi se strinjale z njim? Je pot v svet prava pot?
Da, vsekakor bi se strinjale z njim, najprej s tem, da se vse začne v naših glavah. Pomembno je, da imaš jasne misli, veš kaj si želiš in kako si definiraš uspeh. Potovanja v svet ti vsekakor odprejo oči, dajo nove poglede, inspiracije, ideje sploh pa samozavesti, da je marsikaj mogoče. In po prihodu domov vidiš bolj jasno kaj vse imamo, to bolj ceniš in če znaš,lahko vso to širino seveda izkoristiš. Ampak vse je odvisno od ciljev vsakega posameznika, pot v svet je le en način ustvarjanja svojega uspeha; nama je ta blizu. Ob tem pa cenive tudi vse tiste, ki se najdejo doma.
Kje vse ste že bile in kam vas bo pot še vodila?
Najino prvo potovanje je bilo pred tremi leti v Indonezijo, ko sva začutili potrebo po širini, po nečemu več, želeli sva videti, izkusiti, razumeti več. Posamezno in skupaj sva obiskali nekaj evropskih mest kot so London, Amsterdam, Paris, Copenhagen in Lisbono, kjer je Kaja študirala 4 mesece. Najbolj bi poudarili najino lansko potovanje oziroma kar življenje na Kitajskem, kjer sva delali kot plesalki 4 mesece. Tam sva najbolj izkusili kulturne razlike, saj sva bili del njihovega vsakdanjega življenja in nismo le prepotovale njihovega sveta. Po Kitajski sva si še privoščili enomesečno potovanje po Tajskem. Ravnokar pa po deseturni vožnji iz Budimpeste piševa odgovore na Poljskem v Wroclavi, kjer sva potovanje združili s plesnim izobraževanjem. V prihodnosti naju vodijo poti v toplejše destinacije ter najverjetneje v bolj urbana mesta, kjer bi lahko vključile tudi ples.
Kljub vsemu pa potovanja niso ravno poceni? Kako »preživeti«? Je potrebno prej dovolj našparati ali se da kaj zaslužiti tudi med potovanji?
Tako kot na vseh področjih si je potrebno postaviti prioritete. Ampak s kombinacijo iznajdljivosti, prilagodljivosti, seveda tudi "šparanja" denarja, iskanja različnih možnosti kot so izmenjave, dela v tujini, prostovoljna dela, se lahko marsikaj doživi. Vse je odvisno od tvojega načina potovanja. Na primer, na Poljsko bi lahko šle s triurnim letalom za 200eur, ampak sva se odločili za pot z vlakom in avtobusom preko Budimpešte za 21eur, pa še Budimpešto sva videli. Vse je odvisno koliko si prilagodljiv, koliko časa vložiš v iskanje različnih možnosti in kaj si želiš.
Kako je z domotožjem po dolgem obdobju v tujini? Pride trenutek, ko bi se najraje znašel sredi Ajdovščine in kako takrat reagirati?
Seveda, domotožje pride. Sploh po določenem času si zaželiš domačega udobja, mamine mineštre, svoje postelje, kave z dolgoletnimi prijatelji, .. predvsem teh majhnih samoumevnih vsakodnevnih navad. Ko te zadane domotožje, se je najbolje malce razvajati. Ko imajo domači rojstni dan in ne moreš biti poleg, greš na njihov račun na tortico, se slišiš oziroma vidiš preko skype -a in potem že nekako mine, ko pomisliš kje si in kaj doživljaš. Domov se vedno lahko vrneš.
Kakšen je danes vajin pogled na Slovenijo? Kaj je tisto kar nam lahko marsikdo zavida in kaj je tisto, kar nam morda manjka?
Uh, Slovenija čudovita dežela, vendar majhna. Zavidajo nam lahko pitno vodo, zeleno rodovitno in lepo deželo, čist zrak, varnost.. stvari, ki so nam tako zelo samoumevne, vendar nekje v tujini niso. Mogoče bi lahko rekli, da nam najbolj manjka samozavesti, da bi bili bolj prepričani vase, v našo deželo, v naš narod. Ter da bi bili bolj odprti, se več podpirali in sodelovali med seboj.
Z vajinimi potovanji se je rodila tudi ideja o zgodbi na socialnem omrežju Instagram. Zakaj in kakšen je namen tega?
Raje kot iz turističnih agencij pridobivava ideje in inspiracijo za potovanja iz različnih instagram profilov, blogov in vlogov. V tem svetu sva se nekako videli in si ustvarili najin K&A svet. Želiva deliti najine poglede na svet, sva dolgoletni prijateljici, s podobnim življenjskim stilom, povezuje naju ples, potovanja, ustvarjanje, preizkušanje različnih, novih stvari ... To najino vez vedno bolj ceniva in vidiva v njej potencial in instagram je šele začetek.
Kdaj se spet srečamo v Vipavski dolini?
Kmalu, čez teden dni sva že doma. No več alI manj sva v Vipavski dolini bolj čez vikende, drugače pa Ljubljana.