Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteKotryno Stankute v Ajdovščini le malokdo pozna. A nekaj je tudi takih. Tistih, ki so se pred leti udeležili mednarodne mladinske izmenjave in se dodobra spoznali z Litvo, njeno naravo in kulturo. Zaradi Kotrynine precej pomembne vlogi v litovski civilni sferi, smo jo povabili na klepet, predvsem zaradi dogodkov v Ukrajini, ki jim je Litva še mnogo bližje kot Slovenija.
Kotryna, Ajdovščino si obiskala dvakrat. Koliko je je še ostalo v tvojem spominu in kakšen je ta spomin?
Res je minilo že 15 let od mojega zadnjega obiska Ajdovščine, a se jo še kako spominjam. Sodelovala sem v mednarodni izmenjavi »Extreme team«, ki je bila nekaj posebnega. Spominjam se čudovite narave, vinskih kleti in lepega malega mesteca, polnega zanimivih ter prijaznih ljudi. Še vedno sem tudi v stiku s svojimi ajdovskimi prijatelji. Nedolgo nazaj pa sem prijatelju, ki je obiskal Slovenijo, dejala, da se želim tudi sama v kratkem vrniti v vaše kraje.
S čim se ukvarjaš? Kaj zajema tvoje delo?
Sem vodja privatne filantropične fundacije, ki je bila ustanovljena tri leta nazaj s strani ameriško - litvanskega pravnika, investitorja in filantropista. Ta se je iz Amerike v Litvo vrnil trideset let nazaj, ko je naša država pridobila svojo neodvisnost. Lahko rečem, da precej investiramo v ljudi. Znanstvenikom, ki želijo raziskovati in delati na litvanskih univerzah priskrbimo nepovratna sredstva. Študentom nudimo štipendije za študij v tujini, pod pogojem, da se po končanem študiju vrnejo v domovino. Pomembno se nam zdi, da njihovo znanje pride nazaj v našo državo. Verjamemo, da so prihodnost litvanskega uspeha in inovacij. Prav tako investiramo v start-upe in socialna podjetja. V teh dneh pa seveda pomagamo tudi ukrajinskim državljanom, ki jih je prizadela vojna.
Slovenija in Litva sta si precej podobni majhni državici. Morda ima Litva malce več »baltskega« šarma, Slovenija pa »balkanskega«. V čem sta si po tvojem mnenju državi podobni in v čem različni?
Ja, lahko rečem, da sta si državi kar podobni. V šali bi lahko rekla, da je Slovenija kot nekakšna skrčena Litva. Opažam precej podobnosti v ljudeh, v odnosu do svobode in produktivnosti. Mislim, da imamo celo podoben smisel za humor. Težko rečem, kje smo si različni, ker sama pri ljudeh vedno raje iščem skupne točke. Vesela sem ker vidim, da si delimo iste vrednote in to je najpomembnejše. No, različni smo si v pridelavi vina. Medtem, ko ga vi pridelujete iz grozdja, ga mi iz drugačnih vrst sadja. Imamo pa podobno okusen sir.
Ali prebivalci Litve poznajo Slovenijo? Je naš glas slišan tudi na Baltiku?
Ja, zagotovo vas precej naših državljanov pozna. Mnogi so bili pri vas na počitnicah, precej je tudi takih, ki so v študirali pri vas v okviru raznih študentskih izmenjav. Slovenija je zagotovo poznana država. Seveda ne spremljamo redno vaše politike in ostalih socialnih dilem, ampak zagotovo lahko rečem, da vas je slišat tudi pri nas.
V začetku meseca marca se je začela vojna v Ukrajini, ki je šokirala svet. Do samega začetka vojne v Sloveniji nismo razmeram v Ukrajini posvečali prevelike pozornosti. Kako pa je bilo v Litvi? Vendarle ste precej bližje vojnemu območju.
Je bilo zato že prej čutiti napetost in kakšni so bili vaši odnosi z Rusijo pred začetkom agresije? Mislim, da je potrebno najprej omeniti dejstvo, da je bila Litva prva izmed nekdanjih sovjetskih republik, ki je razglasila svojo samostojnost. Leta 1990 se nam je uspelo izviti iz krempljev železne zavese. To je povsem spremenilo igro, saj so nam nato sledile tudi ostale države. Na to smo še danes zelo ponosni, saj je šlo za zelo pogumno dejanje. So se pa z našo osamosvojitvijo pričele napetosti z Rusijo. Ruska propaganda in vsiljevanje ruskega mnenja sta pri nas od nekdaj prisotna. To pride na plan še posebej takrat, ko so na vrsti volitve, saj zna Rusija zelo dobro izkoristiti vsako priložnost za stopnjevanje pritiska. Ve, da je država šibka, če ni dovolj enotna. Gre za neke vrste hibridnih poskusov, kako oslabiti demokracijo v Litvi. Zato lahko rečem, da nas je bilo tudi ob prejšnjih napetostih v Ukrajini vedno malce strah. Mislim, da vedno obstaja neka bojazen v naši podzavesti, a daleč od tega, da bi bili paranoični. Vsekakor smo v preteklosti Rusiji namenjali več pozornosti kot ostale zahodnoevropske države. Ne smemo pozabiti, da Evropa veliko trguje z Rusijo, zato denar in pohlep včasih zameglita dejansko sliko. Ampak pred mesecem dni se je vse spremenilo. Zgodilo se je nekaj česar ni nihče pričakoval. Litva sicer ne meji na Rusijo, a biti na meji z rusko partnerico Belorusijo, je ravno tako zelo zaskrbljujoče. Litva ima precej gospodarskih povezav, tako z Rusijo kot tudi Belorusijo, a v zadnjih letih postajajo vse bolj šibke prav zaradi pritiskov s strani ruske države. V vsakem primeru bo ta vojna imela vpliv na Litvo in tudi številne druge države. Tako kot imajo vse vojne takšnega obsega vpliv. Sama se sicer ne ukvarjam s politiko, niti se nimam za politično poznavalko. To moram poudariti. A kot del civilne družbe, pozorno spremljam kaj se dogaja v državi. Rusko ukrajinski spor se je zares začel že leta 2014, ko je EU prav pod našim predsedovanjem, povabila Ukrajino v EU območje. To Rusiji, in tudi takratnemu ukrajinskemu predsedniku Janukoviču, ni bilo všeč, ukrajinskemu ljudstvu pa še kako. Takrat se je začela znamenita maidanska revolucija, ki je odnesla ukrajinskega predsednika. Zmagala je demokracija. Lahko rečem, da je bila takratna ukrajinska zmaga na prvi pogled sicer zelo romantična, a vedelo se je, da Putin zlepa ne bo odnehal. Kmalu nato se je zgodila priključitev Krima. To, kar se dogaja danes, pa je vse skupaj le nadaljevanje teh dogodkov. Veliki finale, če lahko tako rečem. Nekaj podobnega se je pred letom zgodilo v Belorusiji, kjer se je ljudstvo hotelo znebiti Lukašenka. Vendar se je le-ta, tudi s pomočjo Putina, prav zaradi strahu pred tem, kar se je zgodilo Ukrajini, obdržal na oblasti. Litovska politika je ob tem precej ostro reagirala in podprla demokratične sile v Belorusiji. A se je s tem tudi dokončno zaprla meja med obema državama in danes vidimo na meji kilometre žičnate ograje, ki naj bi sicer ščitila pred migranti iz daljnega vzhoda, ki jih Beloruski režim spretno izrablja za maščevanje Poljski in Litvi. Torej, če povzamem. Odnos med Litvo in Rusijo je bil na političnem parketu od nekdaj napet, čeprav v resničnem življenju tega ni bilo opaziti. Ruski turisti so prihajali v Litvo in obratno, precej je bilo gospodarskih vezi, a predvsem ruska politika je vedno znala ustvarjati pritisk.
Kljub vojni se pri nas, v Sloveniji, počutimo relativno varno. Se tako počutite tudi v Litvi?
Da, lahko sicer potrdim, da nas je bilo prve dni vojne v Ukrajini kar pošteno strah. Kar malce panični smo postali. Pojavljale so se govorice, da Litva lahko postane naslednja tarča Rusije. Sedaj, ko je nekaj tednov mimo, pa se je situacija malce umirila. Počutimo se varne. Vendarle smo del Evropske unije in Nata in to nam omogoča varnost. A resnično nam je žal za naše ukrajinske »brate in sestre«, ki sedaj dnevno, tudi v naši državi, iščejo zatočišče. Ukrajincem poskušamo nuditi vso možno podporo, saj čutimo, da se borijo za demokracijo vseh nas. Torej, počutimo se varne, a se zavedamo nevarnosti, ki je dobesedno pred našimi vrati. Vsekakor si želimo, da bi Ukrajina dobila to vojno, čeprav bi temu kar se dogaja rekla kar genocid, saj vidimo, da je med žrtvami precej nedolžnih civilistov.
Kakšen je procent Rusov, ki živijo v Litvi in kakšen je procent Ukrajincev?
V Litvi živi 2,8 milijona ljudi, od tega je 4,5% prebivalcev ruske narodnosti, 1% pa je ukrajinske narodnosti. No, ta številka se je verjetno sedaj pomaknila že na dva procenta. Kako je danes v Litvi s tistimi, ki so ruske narodnosti? Se morda vršijo pritiski na rusko manjšino in kako je na drugi strani s proruskim mnenjem? Ja, rusko manjšino v Litvi lahko razdelimo na dva dela. En del je zagotovo proruski in podpira vsakršno dejanje Rusije. Gre za ljudji, ki dnevno spremljajo rusko propagando in se z njo nato poistovetijo. Obstaja pa še drugi del, mislim, da precej večji, ki je mnogo bolj demokratičen in ki ceni evropske vrednote. S to drugo skupino nimamo nikakršnih problemov, smo prijatelji in kolegi. Precej je tudi mešanih rusko litovskih družin. Vsekakor je v tem obdobju čutiti malce več napetosti, predvsem do tiste prve, proruske skupine, ki podpira poteze Vladimirja Putina. Vseeno pa bi si upala trditi, da je večina ruskih državljanov v Litvi proti putinovi politiki.
Je Litva ekonomsko odvisna od Rusije?
Ne. Litva ni ekonomsko odvisna od Rusije. Uvažamo sicer precej materialnih dobrin, mnogo je tudi transportnih povezav, a kar se tiče energentov smo skorajda v popolnosti neodvisni od Rusije.
Kakšna je cena bencina pri vas?
Danes, 28. marca, je cena bencina v Litvi 1,68 centa na liter.
Litva meji na Belorusijo, Poljsko in Latvijo. Tri kar precej različne države. Kako sobivate z njimi?
S Poljsko, ki je tudi del EU, smo v zelo dobrih odnosih. Precejšnje število naših državljanov odhaja na Poljsko nakupovat živila ali po gradbeni material, ker so dobrine tam mnogo cenejše kot pri nas. Latvija je neke vrste naša bratska država. Z Latvijo smo v zelo tesnih odnosih. V šali vedno rečemo, da smo Litva, Latvija in Estonija baltski tigri. Čeprav mislim, da se Estonija čuti malce bolj povezana s skandinavskimi državami. Podobno bi pravzaprav lahko rekla za vse tri države, ki se v zadnjem času vse bolj označujemo kot nordijske države in ne vzhodnoevropske. O Belorusiji pa sem že spregovorila. Pred enim letom smo zaprli mejo z njo. Resnično obsojamo njihov totalitarni režim in na drugi strani podpiramo vsako vrsto demokracije pri njih.
Vaša »sosednja država« je tudi ruska enklava Kalingrad? Kako to vpliva na Litvo in kakšen je danes njen status?
Kalingrad je del Rusije in zato je seveda prorusko usmerjen. Vsekakor povzroča določeno tveganje, saj je tam tudi pomembno rusko vojaško oporišče. Poznamo putinove sanje, ki si želijo tudi geografsko povezati Rusijo s Kalingradom. S tem bi Rusija dobila dostop do Baltskega morja. A po drugi strani sta med Rusijo in Kalingradom Litva in Poljska, dve članici EU, kar vsekakor zagotavlja določeno stopnjo varnosti.
Kakšen je bil odziv litovske politike na ruski napad na Ukrajino?
Mislim, da smo skupaj z ostalimi vzhodnoevropskimi državami tisti, ki najbolj pritiskamo na sankcije proti Rusiji. Jasno in glasno smo povedali, da se Ukrajina bori za vse nas, za mir, demokracijo in svobodo celotne Evrope. Že od leta 2008, ko je Rusija napadla Gruzijo, v evropskem parlamentu neprestano ponavljamo, da je ruski režim nevarnost za celotno Evropo. Pri tem smo res glasni in ni nas strah tega povedati.
Za konec pa še malce športnega pridiha. Litva je poznana kot dežela košarke, ampak mi imamo Luko Dončića! Kaj porečeš na našo vzhajajočo zvezdo košarke?
Moram priznati, da sem ena izmed redkih, ki v naši državi ne spremlja košarke. Ne morem trditi, da mi je košarka všeč, a seveda spoštujem vse, ki jim je ta šport pri srcu. A košarke res ne spremljam. Iskreno? Morala sem sedaj »poguglati« ime Luka Dončič in vidim, da bo verjetno res še dodatno ponesel ime Slovenije v svet. Želim mu vse najboljše!
Hvala.
* Intervju je bil prvotno objavljen v aprilski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina
* Fotografije: Kotryna Stankute osebni arhiv