Vipavska dolina že stoletja navdušuje ljubitelje vina s svojo edinstveno lepoto in bogato vinsko dediščino. Postala je sinonim za odlično vino in vinsko kulturo, ki jo goji skozi stoletja preteklosti. Vipavska dolina se ponaša z izjemno pestro paleto vin, ki odražajo strast pridelovalcev. Med njih sodi tudi Samo Premrn iz vinske kleti Pasji rep, ta slovi predvsem avtohtonem zelènu. Samo predstavlja že četrto generacijo Premrnovih, ki je zapisana vinogradništvi in vinarstvu.
Samo je s svojimi edinstvenimi pristopi in strastjo do vinske umetnosti osvojil srca vinoljubcev v Sloveniji in na tujem. Nadarjeni vinar je ustvaril vina, ki poosebljajo vipavski vinorodni okoliš, ljubitelji vin pa ga boste lahko osebno spoznali na festivalu TOP VINO by EVINO, ki bo 1. in 2. oktobra na Ljubljanskem Gradu.
Kakšna je vloga regije, v kateri raste vaš vinograd, pri ustvarjanju značilnosti vina Pasji rep?
Mislim, da ključna – lapor, burja in blag Mediteran so tisto, kar zaznamuje naša vina.
Katere sorte grozdja uporabljate pri izdelavi vina Pasji rep? Kako te sorte vplivajo na končni okus vina?
Poudarek je na lokalnih, avtohtonih sortah. Prvi je seveda zelen, ki ga imamo tudi največ zasajenega. Sledijo istrska malvazija, rebula in laški rizling. Verjamemo, da so te sorte unikum tega prostora in si zaslužijo našo pozornost. Od rdečih sort imamo zasajene mednarodne sorte, ki jim naša klima ustreza.
Kako ste prišli na idejo, da svoje vino imenujete "Pasji rep"? Kakšna je zgodba za tem imenom?
Gre za eno najstarejših vinogradniških leg na Slovenskem z več kot sto letno zgodovino. Prva omemba sega v leto 1499 (urbar za Senožeče), kasneje pa so o njej pisali tudi veliki slovenski pisci kot sta Valvasor in Vrtovec. Zaradi različnih dejavnikov so se začeli vinogradi med obema svetovnima vojnama opuščati. Moj oče (Franc Premrn) je v legi prepoznal potencial in recimo, da smo ji leta 1985 dali svež zagon.
Lahko opišete proces pridelave vina Pasji rep od vinograda do steklenice? Kaj ga loči od drugih vin?
Lahko bi rekli, da se proces pridelave začne, ko gre narava k počitku, torej z zimsko režnjo vinske trte. Na splošno je večina našega dela usmerjenega v vinograde, v želji po pridelavi kar se da kvalitetnega grozdja. Verjamemo v sonaravno pridelavo, zato smo že več kot deset let v ekološki pridelavi, zadnjih pet pa tudi biodinamični.
Vse našteto loči naša vina od ostalih. Vinski svet je ogromen in dejstvo, da prihajamo iz majhnega kotička Vipavske doline, z avtentičnim in karakternim sortnim izborom, nas dela drugačne. Veseli me, da je v tem prostoru kar nekaj vinarjev, s katerimi delimo podobne poglede.
Ali ste se pri izdelavi vina Pasji rep soočali s kakšnimi posebnimi izzivi? Kako ste se z njimi spopadali?
Izzivov ne manjka, trenutno se soočamo predvsem z infrastrukturnim izzivom (ne)gradnje kleti oziroma dolgotrajnim proceduram pridobivanja gradbenega dovoljenja. Žal v tej zgodbi nismo edini, saj se kar nekaj kolegov vinarjev pri nas sooča z istim problemom.
Se vinarji v Vipavski dolini med seboj kaj povezujete in kot regija skupaj nastopate na vinskih sejmih in festivalih?
Sejmov je ogromno, časa pa malo, tako da ponavadi aktivnosti planiramo že v začetku leta. Festivali doma so priložnost za ohranjanje stika z našimi obstoječimi kupci. V tujini pa gre predvsem iskanje novih uvoznikov oziroma trgov. Povezovanja in skupnih nastopov na tujih trgih je v tem trenutku žal premalo. Manjkajo strategije in tržne usmeritve, predvsem na državnem nivoju.
Seveda so izzivi tudi povezani s klimo oziroma naravnimi nevšečnostmi, ki smo jih še kako občutili v letu 2023. Globalno segrevanje je dejstvo, pri zasaditvi vinograda se je potrebno vprašati, kaj bo čez 20 ali 30 let.
Kako se vaš pristop k trajnostnemu vinogradništvu odraža pri proizvodnji vina Pasji rep?
Iskreno povedano se mi zdi beseda »trajnostno« dandanes že nekoliko zlorabljena in jo nerad uporabljam. Ko se pogovarjamo o prihodnosti, lahko govorimo o konkretnih stvareh. Logično se mi zdi, da okolja v katerem živim ne zastrupljam in smetim, da se proti naravi borim z naravo in na koncu koncev vina ne napolnim v najtežjo steklenico, ki obstaja na trgu.
Kateri so glavni aromatični profili in okusi, ki jih lahko pričakujemo pri vinu Pasji rep?
Rekel bi, da je največja odlika naših vin pitnost in eleganca z dovolj kompleksnosti, da to prepoznajo tudi zahtevnejši pivci.
Ali obstajajo določene jedi ali kulinarične kombinacije, ki še posebej poudarijo kakovost in okuse vina Pasji rep?
Kombinacij je nešteto in vsak najde svojo najboljšo!
Kako bi opisali osebnost vina Pasji rep? Kateri tip vinoljubov bo najbolj cenil to vino?
Pravijo, da se o okusih ne razglablja in res bi težko kategoriziral vinoljubce, ki cenijo naša vina – vsaj te, ki jih osebno poznam. Me pa veseli, ko slišim, da imajo naša vina identiteto in da gre za slog, ki je prepoznaven.
Ali obstajajo priznanja ali nagrade, ki ste jih prejeli za vino Pasji rep? Kako ta priznanja vplivajo na vas in vaše delo?
Največje priznanje je, da so vina prodana in da velikokrat ljudje pokličejo in sprašujejo, kje bi se dobila še kakšna steklenica.
1. in 2. oktobra se na Ljubljanskem gradu na 3. festivalu TOP VINO by EVINO pričakuje izjemno paleto svetovno priznanih ponudnikov vin in žganih pijač. Festival, ki je že tradicionalno prizorišče vrhunskega vinskega doživetja, bo gostil izjemno zbirko priznanih blagovnih znamk. Vstopnice za festival so že naprodaj.
* Fotografije: Jan Čermelj
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
