Gospod Beočanin, leto je naokrog in spet je čas za intervju. Pravzaprav pa je naokrog že deset let vašega županovanja. So šla ta leta hitro ali počasi mimo?

Bom rekel da ravno prav hitro. Deset let je vendarle dovolj dolgo obdobje, v katerem se obenem da tudi marsikaj postoriti in pokazati.

Če bi se nekomu morali pohvaliti z vašim desetletnim delom, kaj bi sami izpostavili?

Predvsem bi izpostavil dejstvo, da smo Občino kot tako uspeli postaviti za središče vsega dogajanja na našem območju. To nam omogoča hitro iskanje rešitev ter enostavnejšo komunikacijo s tistimi s katerimi sodelujemo na različnih projektih. Občina je danes vozlišče celotnega dogajanja in hkrati pomemben partner vseh tako ali drugače delujočih na našem območju. Tu mislim tako na gospodarstvo kot tudi na vse ostale organizacije ter službe, ki so vključene v družbeno življenje.

Kaj pa obratno? Kaj je tisto, česar vam ni uspelo uresničiti, pa vam je morda žal za to?

Lahko rečem, da so le redke zadeve takšne, ki nam jih ni uspelo uresničiti. Večino načrtov smo vendarle uresničili. Če že moram, bi rekel, da smo za kakšno stvar potrebovali dlje časa od načrtovanega. Tu bi morda izpostavil Expo Vipavska dolina, v katerem sodeluje okrog dvajset partnerjev. Razumljivo je, da se ob takšnem usklajevanju rado kaj zavleče.

Mislim, da stvari lepo tečejo, res pa se kje pojavljajo zamude, na katere včasih težko vplivamo. Žal mi je, da nam zaradi pomanjkanja finančnih virov ni uspelo v celoti zaključiti vseh načrtov z urejanjem kanalizacij in vodovodov ter investicij v cestno infrastrukturo. Tako lahko tudi že danes trdim, da nam do leta 2030 vseh teh načrtov ne bo uspelo pokriti v celoti. Tudi zaradi visokih rast cen gradbenih storitev, ki so se po moji grobi oceni povišale dvakratno.

Če že govorimo o preteklem desetletju, potem omenimo tudi to, da je Občina v teh desetih letih svoj investicijski proračun povečala za dvakrat. Prihodki Občine so danes dvakrat višji kot pred desetletjem, to nam omogoča bistveno več načrtov in razvoja kot prej, vseeno pa so finančni viri omejeni in je nemogoče vse potrebe realizirati takoj. Mislim, da občanke in občani to vedo in tudi razumejo.

Če smo natančni, kakšen je bil proračun občine pred desetimi leti in kakšen je danes?

Malce čez palec rečeno in če omenim le del, ki je namenjen investicijam, je pred desetimi leti veljalo, da ima občina štiri do pet milijonov letno za investicije. Danes imamo na voljo investicijskih deset do petnajst milijonov evrov. Ta denar je posledica črpanja državnih in evropskih virov ter tudi povišanja davkov, predvsem iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ter omrežnin pri kanalizacijah in vodovodih. Treba je poudariti, da so to namenski viri, namenjeni investicijam.

Še za trenutek ostanimo teh pri desetih letih in naj omenim, da podobno obletnico praznuje tudi medij Lokalne Ajdovščina. Nočem, da to izpade samohvalno, pa vendar, se vam zdi, da je tudi to nekakšen privilegij za občanke in občane, da se lahko dnevno poslužujejo kakovostnega in neodvisnega medija v lokalnem okolju? Takšnega »luksuza« vendarle večina občin v Sloveniji nima?

Medijska pokritost je v interesu vsake občine. Za nas je predvsem pomembna raznolikost medijev, od mesečnikov, radijskih postaj pa do vašega portala in tiskane številke. Medij kot je vaš se lahko vsebinsko v določene teme precej bolj poglobi. Pa še brezplačno dostopen je za vse občanke in občane. To je zagotovo velika dodana vrednost in tako lahko Občina lažje in hitreje posreduje svoje novice, pa tudi, tudi to se je že zgodilo, prilagaja svoje načrte in ideje, glede na odzive javnosti.

Katere medije osebno najpogosteje spremljate?

Spremljam vse lokalne medije, na nacionalnem nivoju pa portal RTV Slovenija in pa Finance.

Pa pojdimo k rdeči niti tokratne tiskane izdaje Lokalnih Ajdovščina. Anketi. Zakaj tokrat besedo o prihodnosti občine prepuščate občankam in občanom?

Ocenjujem, da smo prišli do točke, ko se je razvoj občine Ajdovščina bliskovito povečal in prav je, da ljudje na tej točki povedo ali naj s tako intenzivnostjo razvoja nadaljujemo tudi v prihodnje ali pa naj morebiti malce pritisnemo na zavoro ali pa se za krajši čas celo ustavimo. Dejstvo je, da vsak razvoj s seboj prinese tudi negativne plati, čeprav sam ocenjujem, da smo jo po tej plati kar dobro odnesli. A s podobnim razvojem se lahko ti negativni učinki še povečajo.

Po drugi strani pa nam nadaljnji razvoj lahko omogoči tisto več in bolje, česar si danes še ne moremo privoščiti. Če sem malce bolj konkreten; če so prometni zamaški, ki se ob konicah pojavljajo na vpadnicah v mesto, negativni učinek razvoja, potem lahko pričakujemo, da jih bo ob nadaljnjem razvoju še več. A po drugi strani nam bo nadaljnji razvoj omogočil storitve kot so javni potniški promet, morda kulturni dom in podobno.

Kako bo konkretno videti v praksi ena ali pa druga stran? S čim lahko občina zaustavi gospodarski razvoj ali pa ga še dodatno pospeši?

Občina razpolaga s številnimi inštrumenti s katerimi lahko močno vpliva na nadaljnji gospodarski razvoj. Poslovne cone so danes skorajda v celoti polne in zemljišč za novo pozidavo ni več na voljo. To pomeni, da se trenutno novi gospodarski subjekti na naše območje ne morejo priseljevati, tudi obstoječi se težko še kam širijo.

Občina ima možnost tudi dodatnega pospeševanja gospodarstva, ki se ga pri nas že nekaj let ne poslužujemo. Govorim o subvencijah za nakup zemljišč, oprostitev komunalnih prispevkov in podobno. Te inštrumente smo po večini uporabljali, ko je bila stopnja brezposelnosti na našem območju res kritična, danes pa tega ne potrebujemo. Mogoč  je tudi dodaten gospodarski razvoj na že obstoječih območjih. Tak primer je nekdanja betonarna Gobi, kjer se z umaknitvijo dejavnosti betonarne vzpostavlja že obstoječa površina, ki bo namenjena novim dejavnostim. Želimo si, da  bi nove dejavnosti ustvarile čim višjo dodano vrednost.

Če je bilo ob vašem nastopu županovanja, pred desetimi leti, stanje brezposelnosti kritično, je danes problem popolnoma diametralen. Imate morda podatek koliko delovne sile primanjkuje trenutno ajdovskemu gospodarstvu?

Natančnih podatkov nimam, a tudi ajdovska podjetja čutijo pomanjkanje kadrov, predvsem kadre, ki so specifični in terjajo določena znanja, ali pa kadre, ki jih štejemo kot nekvalificirane. Vsako podjetje rešuje problem po svoje, a dejstvo je, da kadrovsko ni izpraznjen le ajdovski bazen, temveč kar celoten slovenski. Rešitve iščemo v tuji delovni sili in ajdovska občina tu ni nobena izjema.

Kako bi kot Tadej Beočanin odgovorili na vprašanje o razvoju v nadaljnje?

Ocenjujem, da lahko le razvoj okolju prinese perspektivnost. Severnoprimorska regija je izrazito demografsko ogrožena. Raziskava Inštituta Jožef Štefan kaže, da bi povprečna slovenska družina, za vzdrževanje sedanjega ekonomskega statusa, potrebovala 2,7 otroka. Dejstvo pa je, da smo nekje okrog številke 1,5 otroka. To za prihodnost zagotovo ni dobro. Edini odgovor, ki ga imamo kot skupnost je razvoj. Tudi ali vsaj v mikrookoljih kot je naše.. Podobno velja tudi za našo občino, ki je skupaj z vipavsko edina na severnoprimorskem območju, ki ima pozitivno demografsko rast.

Če bomo želeli obdržati trenutni nivo življenja, od gospodarstva, kulture, športa pa do vseh ostalih storitev, potem je edina rešitev nadaljnji razvoj. Sem spada seveda tudi gospodarski razvoj. To pa verjetno pomeni tudi priseljevanje iz drugih krajev Slovenije in tujine ter ustvarjanje novih družin na našem območju. A življenje v naši občini bo ostalo tudi naprej kvalitetno.

Kdaj lahko pričakujemo rezultate ankete, predvsem pa njihovo uresničitev?

Rezultate ankete pričakujem v mesecu februarju in to bo nekaj kar nam bo kot Občini zagotovo dalo vpogled v razmišljanja občank in občanov. Če jih ne bi želeli slišati, jih ne bi niti vprašali. Tudi zato se bodo ti rezultati pri našem delu odrazili takoj. Mislim, da je danes res pravi čas za tovrstno anketo.

Tudi na to kako urbanistično zastaviti prihodnost mesta, nam bo anketa dala odgovor. Naj se širimo ali naj ostanemo v sedanjih okvirih. Smo na polovici izvajanja strategije občine do leta 2030 in rezultati ankete bodo pomembni za nadaljnje ukrepe. Kam naj se občina prioritetno usmeri in katera področja naj se morda malce upočasnijo?

Kaj sami v tem trenutku najbolj pogrešate v občini?

Sam bi si želel več družbenega utripa, čeprav lahko rečem, da je že danes precej boljši kot je bil pred leti. Torej več nekega manjšega dogajanja na različnih točkah po mestu. Ne govorim o velikih prireditvah, temveč o manjših ki lahko precej popestrijo utrip mesta in občine kot celote.   

Bi si želeli tudi več samoiniciativnosti občank in občanov?

Tudi to drži. Mogoče le malček več dobre volje in pa okrepitev dogajanja. Ker s strani Občine lahko potrdim, da podpremo vsakogar, ki pride k nam z dobro idejo. Prisluhnemo vsaki iniciativi.  Lanske pozitivne kritike nad decembrskim dogajanjem v Ajdovščini so nam pomagale, da smo se letos bolj potrudili in našli osebe s katerimi smo to popravili. December je letos precej pestrejši.

Poglejva investicije, ki so v teku ali pa so tik pred začetkom izvajanja? Mogoče nekatere na prvi pogled niso tako pompozne, pa so vendarle zelo pomembne.

Letno v naši občini izvedemo okrog 100 večjih in manjših investicij. To je kar velika številka. Menim da nam pri čisto vsaki ni potrebno pripraviti pompa z odprtjem. V času mojega županovanja nismo slavnostno odpirali novih pločnikov, kanalizacij in podobnega. Malce bolj slovesno smo odprli le objekte namenjene ljudem, kot so šole, športna igrišča in podobno.

Pred kratkim se je zaključila ena izmed večjih investicij v mojih mandatih, vodarna Skuk, bližamo se tudi odprtju gimnastične dvorane, v teku je investicija v Rustjevo hišo, ena večjih pa bo gradnja prizidka osnovni šoli Šturje, kar bo za našo občino finančno zahteven zalogaj. Govorimo o okrog osmih milijonih evrov. Gradi se gasilsko reševalni center, smo v postopku projektiranja zdravstvenega centra iz donacije Taje in Iva Boscarola. Potem so tu še investicije, ki niso tako vidne na prvi pogled, a so zelo pomembne. Kanalizacija v Plačah in Stomažu.

Bliža se tudi odprtje novega Doma starejših občanov. Kdaj bo selitev in predvsem kaj bo z obstoječo stavbo?

Nov DSO bo uporabnike sprejel v začetku prihodnjega leta.  Obstoječa stavba pa bo tudi v prihodnje namenjena predvsem starejšim generacijam, saj smo z ministrstvom dosegli dogovor o prenosu stavbe v občinsko uporabo. Objekt želimo nameniti dejavnostim iz zdravstveno institucionalnega varstva. En del bo pripadel VDC-ju in nastanitvi šestih njihovih uporabnikov ter dvajsetčlanski dnevni skupini. Pomemben del objekta ostajata obstoječa kuhinja in pralnica, ki bosta v enakem obsegu in funkciji zagotavljala storitve in oskrbo oskrbovanih stanovanj v bližini ter oskrbovanih hiš na podeželju. Želimo si tudi delovanje storitev na klic za starejše. V sodelovanju z ljubljansko Univerzo pa načrtujemo vzpostavitev centra raziskovalno razvojne dejavnosti, ki bo nacionalnega pomena, a bo deloval pri nas.

Objekt je v dobrem stanju in ne potrebuje večjih investicij, kar je za nas tudi pomembno.

V praksi že lahko vidimo uresničevanje donacije Taje in Iva Boscarola. Mesto in okolica sta iz dneva v dan bolj zelena, kako pa je z ostalimi načrti?

Za projekt izgradnje Zdravstvenega centra je bila izbrana arhitekturna rešitev in smo v fazi projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ocenjujemo, da ga bomo pridobili v prvi polovici leta 2024. Tako bi čez leto dni lahko pričeli z gradnjo. Po načrtih naj bi bil pod streho ob koncu leta 2026.

Letalski muzej in center znanosti pa sta potrebovala najprej rešitev prostorske lokacije, kar smo uspeli z nakupom obsežnega zemljišča nad letališčem. V prihodnjem letu pa se začenjajo ostali postopki, od arhitekturnega natečaja naprej. Pričakujem, da bodo projekti zaključeni do leta 2030.

Kje se v tem trenutku dejansko nahaja denar, ki ga je kot donacijo prejela Občina?

Skupaj z investitorjema smo se že ob prejemu donacije dogovorili, da Občina z denarjem razpolaga kot dober gospodar. Ko smo prejeli ta denar nismo želeli plačevati ležarin in smo denar namenili za pokritje obstoječih kreditov. Tako nam danes ni potrebno plačevati obresti, ki bi jih sicer plačevali in ta denar namenjamo v fond donacij. S tem sredstva še dodatno plemenitimo. Nekaj sredstev pa smo porabili za likvidnostno pokritje projektov, ki bi se sicer pričeli kasneje.

Kdaj lahko občanke in občani pričakujejo nov krog participativnega proračuna Moja pobuda?

Moja pobuda čaka na vzpostavitev aplikacije Moja Ajdovščina. Le ta je imela nekaj porodnih krčev, zato še ni lansirana in je še v fazi testiranja. Nekje v prvi polovici leta 2024 pričakujem, da bo stvar delovala, takrat bo nato prišla na vrsto tudi Moja pobuda.

Ste seznanjeni z nevarnostjo plazu nad vasjo Zavino?

Sem. Občina žal v izdajo soglasij za posege na kmetijskih zemljiščih ni vključena zato marsikdaj pride do tega, da je kakšno tako soglasje izdano prehitro. Podobno je bilo tudi v primeru vinograda, ki ga omenjate. Posegi so bili res pretirani in zato imamo danes težave ob vsakem močnejšem deževju. Pristojne službe so obveščene in upam, da bo tudi lastnik pristopil k izvedbi ukrepov s katerimi bo omilil posledice v primeru plazenja tal.

Bi se strinjali, če rečem, da je kakovostne gostinske ponudbe v občini premalo in a lahko kot Občina kaj storite na tem področju?

Želimo in poskušamo spodbuditi tudi področje uvajanja nove in boljše gostinske ponudbe v mestu in okolici. Žal pa pri tem še nismo dovolj uspešni. Izboljšavo stanja si sicer lahko obetamo z izgradnjo novega hotela, ki bo imel v svoji ponudbi tudi dve restavraciji. Seveda pa bi si tudi sam želel dobre gostilne v središču mesta.

A dejstvo, da je gostinstvo v osnovi stvar zasebne pobude. V pogovoru z gostinci ugotavljam, da slednji nimajo dovolj finančnih sredstev za tovrstne investicije, ki niso ravno poceni. Tisti, ki pa imajo sredstva, pa le teh ne vlagajo v gostinstvo, ker jih to ne zanima.  Gostinske ponudbe je vsekakor premalo, a vsaj nekaj znanilcev sprememb je v zraku.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

* Fotografije: Pručka