Po izobrazbi je Damjana univerzitetna diplomirana muzikologinja. Njena glasbena pot se je začela že v srednji šoli, ko se je v tretjem letniku gimnazije odločila, da se bo glasbeno izpopolnjevala na Orglarski šoli v Ljubljani. Izobraževanje je nato nadaljevala na Filozofski fakulteti, smer muzikologija, in ga leta 2002 tudi uspešno zaključila. Že v času študija se je tudi zaposlila, in sicer na Osnovni šoli Črni Vrh, kjer še danes poučuje glasbo in vodi vse tri šolske pevske zbore. Poleg pedagoškega poklica vodi tudi Vokalno skupino Radost, Godovič in Komorni zbor Ipavska.

Prav slednji je vezivo med Damjano in Vipavsko dolino. Ko je leta 2015 zasledila, da Ipavska razpisuje mesto za umetniškega vodjo, je poslala prošnjo, čeprav je vedela, da dela ne bo sprejela, saj je bila takrat ravno na porodniškem dopustu. A kot kaže, je Damjana pustila nanje močan vtis, saj je po treh letih ponovno "dobila klic s strani takratnega predsednika zbora, Tomaža Bavčarja, ki je dejal, če se jim lahko pridružim."

Časa za odločitev ni imela veliko, a ponudba je bila mamljiva, zato jo je septembra sprejela in pošteno zavihala rokave ter pričela z delom. Oktobra istega leta jih je čakal koncert ob dvajseti obletnici zbora, po praznovanju jubileja pa so z zborom leteli na kratko turnejo na Švedsko, kamor jih je povabil Gary Graden, priznani ameriški dirigent, ki živi in dela v Stockholmu.

Delo zbora temelji na planu, ki ga v začetku nove sezone zastavijo. Ko Damjana pripravlja nov program, preveri mednarodna tekmovanja in zasnuje programsko osnovo koncertov. Vedno izbira program, ki je tehten, ki je drugačen in ki ga v Sloveniji redkeje slišimo. "Želim si izvajati program, ki ni običajen," doda. Velik poudarek nameni izboru slovenskih skladb. Pohvali, da imamo veliko število izvrstnih slovenskih skladateljev in je prav, da "smo slovenski zbori tisti, ki predstavljamo slovensko glasbo zunaj meja naše države". Zato se Ipavska večkrat odloči, da naroči kakemu priznanemu ali pa tudi manj uveljavljenemu skladatelju, da napiše skladbo prav za njih. Vsekakor pa je na njihovem programu tudi glasba tujih skladateljev.  

Za izborom programa stoji veliko ur dela, ki ga mora Damjana opraviti izven svojega rednega dela z zborom. Veliko je poslušanja, raziskovanja različnih spletnih strani, izbiranja in odločanja, kaj bo na njihovem letnem programu. A pravi, da ji ni težko, da uživa v tem, kar počne, in ji nobene ure ni žal za to. Rada ima zavzetost pevcev. Tako kot sama vloži veliko energije v svoje delo, enako pričakuje tudi od svojega zbora. Zaveda se, da je včasih težko, sploh tistim, ki so vpeti v številne druge obveznosti, vendar se je za uspeh in lepo glasbo treba kdaj tudi žrtvovati. Zato pa "zelo cenim, da imajo moji pevci željo po vrhunskosti, kar se nenazadnje kaže tudi z vsemi uspehi, ki smo jih tekom zadnjih let dosegli".

Komorni zbor Ipavska sestavljajo tako ženske kot moški. V njihovi zasedbi so bodoči maturanti pa tudi starejši nad 50 let. Damjano veseli, da se je zbor v zadnjih letih številčno okrepil, ne bi pa se branili še kakšnega tenorista. "Vsekakor pa je vsakdo dobrodošel," še pristavi.

Zelo radi sodelujejo tudi z drugimi zbori. Odmevno sodelovanje je bilo v lanskem septembru, ko so na prireditvi ob državnem prazniku vrnitev Primorske k matični domovini zapeli skupaj z Vokalno skupino Segno, obema tamburaškima orkestroma in dvema solistoma. "Radi imamo sodelovanja," pove, "odprti smo za njih, kar dokazujeta tudi naši zadnji sodelovanji s Komornim zborom Poifonica iz Minska (o. a. Belorusija) in Akademskim zborom Capella Odac iz Zagreba, ki ga vodi vrhunska Jasenka Ostojić."

Damjana zelo ceni tudi sodelovanja z drugimi dirigenti. Že prej omenjeni Graden ji je velik navdih, prav tako poudari, da rada vidi, da se jim pridruži kak nov dirigent, ki »"rinese svež veter, energijo, vidi stvari drugače kot jaz".

Ko pogovor nanese na stanje slovenskih zborov, Damjana pove, »da se vse začne v osnovni šoli«. Dobro pozna trenutno stanje v slovenskih šolah na področju zborovskega petja, zato jo za prihodnost skrbi. »"Vemo, kakšna je danes mladina – ravna se po družbi. Niso vajeni ponavljanja, utrjevanja, discipline, redu. Ni jim mar za skupinski uspeh, saj današnji časi težijo k individualizaciji. Zato se nivo otroških in mladinskih zborov znižuje," je kritična. Veseli jo, da so ponekod po Sloveniji vodstva šol še naklonjena petju in skrbijo, da so ure pevskih zborov v rednih delih urnikov, je pa precej takih, ki tega, žal, ne podpirajo. Prizna, da jo za stanje slovenskih zborov "pošteno skrbi, a vendar smo mi tisti, ki moramo poskrbeti, da se bo to spremenilo."

Po drugi strani pa jo veseli, da je na Vipavskem veliko zborov, ki imajo podporo in zveste poslušalce. Všeč ji je značaj tamkajšnjih prebivalcev, "saj ste ljudje v Vipavski dolini zelo odprti in dostopni in to mi je zelo všeč«" Doda še, da smo Vipavci znani kot odlični pevci in da zagotovo na to vpliva tudi naša ajdovska burja, "ki odpira glasove". Da smo Vipavci tako dobrosrčni, odprti in prijazni, se vidi tudi na večdnevnih turnejah, tekmovanjih ali intenzivnih vajah, ki jih Ipavci imajo večkrat letno. Spomni se zadnjega tekmovanja na Poljskem, kjer je moški del zbora po številnih urah vožnje poskrbel za zajtrk presenečenja. Na parkirišču izven mesta so pripravili gorilnike in v številnih ponvah spekli slanino in jajca, za konec pa postregli še z Mlinotestovimi rogljički. "Take stvari ti zelo ostanejo v spominu."

In kako naprej? Nov program za letošnje leto je postavljen. Damjana upa, da se bodo odlično predstavljali tako domači kot tuji publiki. Razkrila pa je, da so letos že naročili "vzhajajoči slovenski skladateljski zvezdi", da jim napiše skladbo, s katero bodo nastopali na naslednjih koncertih in tekmovanjih. Skladbo je že dobila v svoje roke in je nad njo navdušena. Pravi, da bodo z njo zagotovo prikazali vrhunec svojega letošnjega programa. Kljub nekaterim skrivnostim glede tekmovanj pa doda, "da bomo v maju nastopili na 2. Čezmejnem festivalu zborovske sakralne glasbe, ki bo na Sveti Gori" in že sedaj prijazno vabi vse, ki imajo radi resno glasbo, da jih s svojo prisotnostjo podprejo.

Za zaključek Damjana doda, da si želi, da bi ji še naprej služilo zdravje, pa naj se še tako klišejsko sliši, saj bo le tako lahko ustvarjala pri Ipavski. Priznava, da ji je zbor dal mnogo več, kot je pričakovala; glasbeno se je obogatila, doživela je ogromno novih stvari, ki jih sicer ne bi, predvsem pa je spoznala veliko srčnih ljudi, s katerimi ji je v veselje delati. In to je tisto, kar jo ob rednem delu izpolnjuje.

* Intervju je bil prvotno objavljen v aprilski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

* Fotografije: Damjana Vončina osebni arhiv    

Deli Nazaj