Lahko na kratko povzameš o čem pišeš v knjigi?

Zgodba je postavljena v Benetke v začetek 20. stoletja. Govori o ljubezni, ki preplete dva človeka, ki živita popolnoma različno življenje v istem mestu. O tem, kako se povežeta. In o tem, kako ima včasih usoda malce drugačne načrte za življenje. Več vam pa ne morem zaupati, morali boste prebrati knjigo.

Kje si dobil idejo za tole knjigo?

Ideja za tole zgodbo pa je »zrasla na mojem zelniku« pet let nazaj. Pisal se je začetek leta 2020, ko sem poziral eno leto višje šole in opravljal študentsko delo. Vedno sem si želel iti v Benetke, ampak vedno je prišlo kaj vmes. Ali nisem imel časa, ali se je bilo treba učiti za izpite, ali nisem imel denarja. Nato sem tistega leta ugotovil, da imam končno in čas in denar. Zato sem si pri agenciji rezerviral karto za enodnevni obisk Benetk v času njihovega slavnega karnevala, ki se odvija februarja. Izbral sem si pravi termin, saj se je celotna Italija le par tednov po mojem obisku zaprla zaradi epidemije.

Na kratko povedano, Benetke in pisani beneški karneval so me očarali in name pustili lep vtis. In ko sem tistega večera sedel na ladjici, ki nas je peljala nazaj, sem razmišljal. Kako bi lahko ta trenutek nekako ujel? Kaj bi lahko naredil, da bi trajal malce dlje? In takrat mi je padlo na pamet, da bi lahko na to temo napisal kakšno zgodbo. In tako sem na poti domov v glavi premleval razne ideje. V par dneh sem si zamislil zgodbo in jo v tednu dni zapisal. Hotel sem jo končati čim prej, dokler so bile ideje še sveže. Nato je napisana in končana zgodba počivala in zorela v mojem predalu pet let, dokler ni končno napočil njen čas.

Zakaj si se odločil za izdajo v samozaložbi?

To je bila komaj moja druga knjiga. Bi mi navadne založbe sploh dale možnost - nekomu neznanemu, amaterju, kot sem jaz? Zato sem se odločil, da bom raje izdal v samozaložbi. V samozaložbi imaš tudi veliko več svobode. Hočeš, da je zgodba takšna, da ima knjiga takšno naslovnico in tak naslov, da je toliko dolga oziroma kratka? Potem je samozaložba pravi naslov, tam si bolj ali manj sam svoj šef. Pri navadni založbi bi lahko začeli kaj komplicirati. No, morda bom pa pri tretji knjigi poiskusil srečo.

Katere so bile največje težave, s katerimi si se srečal pri pisanju zgodbe?

Najtežji je bil konec. Hotel sem narediti žalosten konec, ampak nisem bil prepričan, kako se lotiti te zadeve. In to, da romantične knjige berem zelo poredko mi ni prav nič pomagalo. Zato sem kar nekaj časa preživel na spletu in po forumih iskal razne nasvete in informacije, ki bi mi pomagale. Ko sem končal sem celotno zadevo dal prebrati moji mami. In ko je dejala, da jo je konec ganil, sem vedel, da sem zadel.

Druga taka večja težava je bil tudi tisti kratki del zgodbe, ki se dogaja na fronti med prvo svetovno vojno. Tistega leta sem na veliko začel poslušati heavy metal skupino Sabaton in njihov najnovejši album takrat se je imenoval The Great War – vse pesmi na albumu so bile povezane s prvo svetovno vojno. Zaradi tistega albuma sem se precej bolj začel zanimati za ta del zgodovine in bil sem mnenja, da bi ga lahko nekako implementiral v zgodbo. In ta kratki odlomek, ki je postavljen na fronto sem trikrat ali celo štirikrat popravljal in predeloval. Hotel sem, da je dogajanje čim bolj realno, a hkrati sem si pustil tudi kanček umetniške svobode.

Kako se ta knjiga primerja z mojo prvo?

Sem mnenja, da je tale bolje uspela, kot moja prva. Ampak ne razumite me narobe, kot avtor so zame obe dobri, seveda. Podobno, kot pri otroku – ne moreš izbrati, kateri je boljši. Pri prvi se pač pozna da je bila prva na vrsti. Prva je bolj akcijska, hitrejše dogajanje, več fantastičnih dogotkov, bralcu ne pusti časa za dihati ... Druga je krajša, bolj umirjena, bolj zrela, če se lahko tako izrazim.

Kakšni so tvoji plani za prihodnost?

Mislim da lahko delim z vami manjšo skrivnost. Moja tretja zgodba je že dokončana in že lep čas zori v mojem predalu. Če bi hotel, bi lahko že jutri poklical moj kontakt za izdajanje v samozaložbi, podpisal pogodbo za delo in knjigo v par tednih izdal. Ampak ni še pravi čas, letos definitivno ne bo izdana. Morda pa v letu 2026? Žal ne morem povedati točno o čem se gre tretja zgodba, lahko pa delim to, da je najdaljša do sedaj in malce »krvava« ...

Seveda pa kdaj pa kdaj sedem za računalnik in pišem razne reči. Imam par idej, na katerih počasi delam in ko bo napočil pravi trenutek zanje bodo uzrle luč sveta. Do takrat pa se lahko kratkočasite z mojima dvema knjigama Dolga pot do doma ter Zadnji ples v Benetkah.

* Fotografije: Franko Trošt osebni arhiv    

Deli Nazaj