Tokratna tiskana izdaja Lokalnih Ajdovščina je prišla med bralce ravno v času martinovanja. Kako pomemben je ta »praznik« za klet Vipava 1894 in kako ga obeležujete? Verjetno ne gre ravno za običajen dan v pisarni?

Martinovo za nas seveda  ni navaden dan. Je praznik. Tako za nas kot tudi za vinogradnike je plod celoletnega dela v vinogradih. Vemo, da takrat iz mošta nastane vino.

Vsako leto tradicionalno organiziramo martinovanje in tudi javno žegnanje vin. V podjetju pa smo pred leti pričeli na pobudo bivšega sodelavca z zanimivo tradicijo. 11. 11. ob 11. uri in 11. minut se zberemo v naši kleti in nazdravimo z novim vinskim letnikom. Letos bo na ta dan z nami tudi duhovnik, ki bo požegnal vina.

No, pa se posvetimo vinskemu letniku 2025. Kako ga lahko opišemo? Kako ste zadovoljni z letošnjo trgatvijo?

Generalno smo z letošnjo trgatvijo zadovoljni. V našo klet smo prejeli okoli 2 milijona kilogramov grozdja, iz česar bo nastalo okoli milijon in pol litrov vina. To je približno 50 % več kot v lanskem letu. Zagotovo pa je bilo letošnje leto za vinogradnike zahtevno, predvsem zaradi vremena. Bilo je precej dežja in nato tudi precej dni z visokimi temperaturami, a kljub vsemu so vinogradniki s svojim znanjem večino težav uspešno rešili. Tudi zaradi te specifične vremenske dinamike bo letošnji letnik izjemno kakovosten. Gre za letnik, ki ni povsem tipičen za Vipavsko dolino – vsebuje namreč višje kisline in bogatejšo aromatiko. In to je povsem v skladu s trendi, ki jih trenutno narekujejo svetovni trgi vina. Zato si obetamo resnično odlična vina.

Torej, aromatika ni ravno značilnost vin vipavske doline?

Značilnost vipavskih vin je polnost in zaokroženost okusov, letos bo pa poln okus nadgradila še nekoliko izrazitejša aromatika.

Koliko je vinogradnikov, ki vam redno vozijo grozdje? Kakšno je sodelovanje z njimi?

V preteklosti smo pri odkupu grozdja sodelovali s Kmetijsko zadrugo. Danes vse pogodbe sklepamo neposredno s samimi vinogradniki. Približno 200 vinogradnikov je naših stalnih partnerjev. Število sicer že več let žal rahlo upada – predvsem nekateri starejši opuščajo svojo dejavnost, za seboj pa nimajo mladih, ki bi to tradicijo nadaljevali. Po drugi strani pa večji vinogradniki širijo in povečujejo svoje količine grozdja, tako da se številke ob trgatvi nekako izravnajo. Vsako leto se pojavi tudi nekaj novih partnerjev, ki jih z veseljem sprejmemo.

Kljub temu, da s Kmetijsko zadrugo nimamo formalnega odnosa, imamo z njenim vodstvom odlične odnose. Dobivamo se na rednih sestankih in se predvsem pred trgatvijo pogovorimo o odkupnih cenah, informacijah s terena in podobnem. Ta odnos res lahko pohvalim.

Obstaja morda tudi sodelovanje z vinogradniki, ki sami pridelujejo vina in imajo lastne polnitve?

Da. Ravno izboljšanje teh odnosov je bila moja želja, ko sem prišla v podjetje. Odnosi so različni - z vsemi se srečujemo na raznih vinskih sejmih in predstavitvah, z nekaterimi imamo boljše odnose, z nekaterimi odnosov skorajda nimamo. Nekaj je tudi takih, ki imajo svojo blagovno znamko, a del grozdja vseeno pripeljejo v našo klet. Želja vseh – tudi župana Vipave in drugih – pa je, da dvignemo Vipavsko dolino kot vinarsko destinacijo. Predvsem na področju skupne promocije imamo še ogromno rezerve. Skupaj bomo zagotovo močnejši in na ta način lahko vsi le pridobimo. Kot podjetje se vključujemo v vse lokalne dogodke in poskušamo sodelovati s čim več organizacijami. Res bi radi, da naredimo Vipavsko dolino prepoznavno in cenjeno vinsko-kulinarično destinacijo. 

Pred kratkim smo ustanovili oziroma obudili Klub ljubiteljev vin Vipavske doline in mislim, da je to korak v pravo smer. Gre za idejo župana Lavrenčiča, a smo jo v naši kleti z veseljem podprli in poleg nekaj drugih podjetij in organizacij tvorno sodelovali pri obuditvi. Cilj Kluba je promovirati in ohranjati bogato dediščino lokalnih vin, gastronomije in podpirati vipavske vinogradnike in vinarje, kuharske mojstre ter širiti kulturo odgovornega uživanja vina. Radi bi, da se klubu pridruži čim širše število ljudi – ne le iz naših krajev, ampak iz celotne države.

Je rezerva tudi pri boljši promociji slovenskih vin? Bi lahko bolje skupaj nastopali na tujih trgih?

Da, tudi tu so še rezerve. Sicer na tujih sejmih različne vinske kleti pogostokrat nastopamo skupaj, pohvalim lahko tudi Gospodarsko zbornico, ki se zelo trudi na tem področju. A sami smo prišli do ugotovitve, da največ dosežemo, če sami organiziramo lastne promocijske dogodke. Sploh v tujini, kjer imamo že vzpostavljeno mrežo svojih distributerjev in kupcev. Na takšnih dogodkih je nato res hitro viden učinek. Na sejmih se po naših izkušnjah sklene manj konkretnih poslov, gre bolj za izboljšanje prepoznavnosti.

Kateri so vaši najpomembnejši tuji trgi?

Naš največji tuji trg je Nemčija, ampak gre bolj za prodajno naravnan trg in ni tako povezan s promocijskimi aktivnostmi. Imamo pa tudi ostale tuje trge, na nekatere od njih že več let strateško marketinško vlagamo: to so predvsem Japonska, ZDA in Finska.

Kaj pa trgi bivše Jugoslavije? Je klet Vipava 1894 še prepoznavna na Balkanu?

Žal se je od vstopa Slovenije v EU leta 2005, zaradi uvedbe carin in kvot v večni držav bivše Jugoslavije in s tem zaradi velikih pritiskov na cene oteženim izvozom, ta prepoznavnost postopno izgubila. V zadnjem času se ponovno trudimo na hrvaškem trgu, a gre počasi. Se je pa lojalnost blagovnim znamkam v svetu splošno zelo zmanjšala. To je trend in je zelo opazen pri mlajših generacijah. Potrošniki smo danes splošno vse manj navezani na blagovne znamke kot take.

Vrniva se še malce k letošnji trgatvi. S kakšno odkupno ceno ste letos prišli naproti vinogradnikom, ki sodelujejo z vašo kletjo? Kako jo določate?

V preteklih dveh letih smo precej popravili odkupno ceno grozdja. Ceno odkupa grozdja vedno javno objavimo, v mesecu juniju jo predstavimo vinogradnikom, s katerimi imamo sklenjene pogodbe. Oni pa nam takrat javijo okvirne količine, ki jih nameravajo pripeljati v našo klet.

Pomemben korak smo storili v preteklem letu, ko smo belim sortam dvignili odkupno ceno v povprečju za 27 %, seveda odvisno od sorte grozdja. To smo storili, ker trenutno potrebujemo precej več belih sort grozdja kot rdečih. Trenutno so »bela vina« pri potrošnikih bolj zaželena, belih vin namreč prodamo kar 85 %. Tudi v letošnjem letu smo ponovno dvignili odkupno ceno: belim sortam od 10 do 20 %, rdečim pa nekje od 20 do 40 %. Rdeče sorte so kljub vsemu še vedno slabše plačane kot bele, a se nam je zdelo prav, da zaradi partnerskega sodelovanja z vinogradniki, ceno popravimo tudi pri rdečih sortah. V našo klet dobimo okoli 70 % belih sort in 30 % rdečih sort, a prodajno razmerje trenutno znaša 85 : 15 v korist belih sort.

V naši kleti vedno odkupimo vse grozdje naših pogodbenih partnerjev. Če bi se strogo držali ekonomije, bi lahko omejili odkup rdečih sort, saj imamo dovolj zalog še iz prejšnjih let. A kot vemo, da se vinogradi sadijo za 30 in več let in ne le za eno sezono. Odkupimo zaradi odnosa do vinogradnikov in zaradi spoštovanja kulturne krajine Vipavske doline. Moramo vedeti, da je v Vipavski dolini merlot še vedno najbolj zastopana sorta grozdja.

Po katerih vinih je trenutno največ povpraševanja, če govorimo o vaši kleti? Kaj je trenutno v modi med kupci?

Pri nas največ stavimo na avtohtone vinske sorte Vipavske doline. Tu mislim na Pinelo in Zelen med belimi sortami ter Barbero med rdečimi sortami. Hočemo namreč to avtohtonost zaščititi in prav ta vina se tudi najbolje prodajajo. Sicer pa se trenutno dobro prodajo vsa bela sveža vina, tako avtohtonih, kot mednarodnih sort grozdja. Gre za svetovni trend prodaje.

Dejali ste, da vam precej vina tudi ostaja v kleti. Kaj storite z njim?

Bela vina nam ne ostajajo. Nasprotno, primanjkuje nam jih. Sploh zaradi slabših trgatev v prejšnjih dveh sezonah. Zato letos hitimo z novim letnikom. Vrtovčan 2025 bo že kmalu na policah trgovin.

Rdeča vina pa imamo »na zalogi« v kleti in tam zorijo, saj postajajo iz leta v leto boljša. Določene sorte damo v »barik« sode, kjer zorijo in pridobivajo na aromatiki. Ravno letošnji letnik grozdja je po besedah našega enologa odličen za staranje vin. Prav zato smo šli letos v nakup še dodatnih »barik« sodov.

Torej bi vam belih vin lahko tudi zmanjkalo?

No, vedno imamo pripravljeno varnostno zalogo. Treba je vedeti, da morajo tudi bele sorte določen čas, približno šest mesecev, zoreti, da so res odlična. Tu mislim predvsem na našo Lanthieri linijo, pa tudi Ventus. Vino in enolog potrebujeta čas, da je vino optimalno. Torej je zelo dobro, da se ne mudi preveč. Če bi se nam zgodilo več zaporednih slabih letin, potem bi lahko res prišli do težav z zadostno količino, ampak zaenkrat smo še na varni strani. Prav zato smo veseli letošnje letine.

Če se ozremo na slovenski trg vin? Ali pridelamo dovolj grozdja za lastne potrebe?

Da grozdja in vina imamo za naše potrebe dovolj. Vendar moramo vedeti, da delujemo na odprtem trgu. Izzivi se pojavljajo pri velikih trgovcih, ki seveda iščejo najboljše in predvsem najnižje cene. Zato se borimo tudi s tujo konkurenco, ki pa nas mnogokrat prekaša ravno v cenah.

Je slovenski kupec že dovolj izobražen, da ne poseže ravno po najcenejših vinih?

Da. Mislim, da slovenski kupec še vedno precej bolj kot na ceno vina gleda na kakovost in poreklo vina. Slovenski kupec je pri vinih zahteven in lokalno poreklo je tako slovenskemu kupcu kot nam kot pridelovalcu pomembno.

Porekla vin so tudi v skladu s slovensko zakonodajo strogo regulirana in kontrolirana, kar v naši kleti spoštujemo.

Po nekaterih podatkih prodaja vin na svetu upada. Mlade generacije manj posegajo po njemu, v modo pa so prišle tudi številne druge alkoholne pijače. Drži?

Da. Drži. Količinsko prodaja vina globalno upada. Sploh to drži za rdeče sorte. A zadevo je treba pogledati tudi iz druge strani. Včasih se je res spilo več vina, a je bila kakovost precej slabša. Danes je na voljo več dobrih vin, s tem pa se seveda dviguje tudi cena. Torej pijemo manj, vendar kakovostnejše.

Moram pa omeniti še en trend in sicer porast prodaje penin. Včasih se je penino pilo le ob posebnih priložnostih, danes je penina praktično del vsakdana. Zato tudi mi peninam posvečamo precej pozornosti in se tudi dobro prodajajo.

A dejstvo ostaja, da prodaja in pitje vina upadajo. Na to sicer vplivajo številni dejavniki, tudi boljša osveščenost glede prekomernega pitja alkohola in podobno. In prav je tako, kultura pitja alkohola je danes precej boljša kot nekoč in tudi poslanstvo naše kleti je promovirati odgovorno uživanje v vinu.

Pojavil se je tudi trend vin brez alkohola, a se še ni najbolj prijel. Tudi med vinarji vlada določena skepsa, saj je vino tradicionalna, lahko celo rečem obredna pijača, ki je del obrokov in druženj. Ne vem, če jo lahko brezalkoholna različica v tem pogledu nadomesti.

Ste sama že poskusila brezalkoholno vino?

Sem, seveda. A ni enako. Okus je precej drugačen. Obenem pa je tehnologija proizvodnje brezalkoholnega vina precej draga. Kljub temu mislimo, da moramo kot velika klet slediti večini trendov, ki se v svetu pojavijo, zato ne izključujemo možnosti razvoja brezalkoholne različice vina.

Pridelujete v vaši kleti tudi žgane pijače?

Da. Vendar le legendarni vinjak Pilon. Trenutno je potrošnikom na voljo 20 let star, torej gre za vinjak letnika 2005. V kletnem arhivu pa seveda čuvamo tudi določeno zalogo letnika 1972.

Vaše najdražje vino, ki ga imate v kleti?

Merlot Terase, letnik 2019.

Kakšen pa je odnos z avstrijskimi lastniki, kako pogosto sodelujete?

Lahko rečem, da imamo zelo dobre odnose. Podjetje vodi sicer slovenska ekipa in imamo precej proste roke pri odločanju. So pa lastniki seveda z vsem na tekočem. Imamo redne sestanke prek video povezave, mesečno jim pošiljamo rezultate poslovanja, nekajkrat letno pa imamo daljši sestanek z obema lastnikoma. V živo nas obiščejo približno dvakrat letno. Pustijo nas, da delamo tako, kot znamo.

Sta si pa avstrijski in slovenski trg vin precej različna in mislim, da nam prav zato zaupajo glede poslovanja kleti. Tudi naša prodaja v Avstriji je majhna. Smo pa preko lastnikov prišli na nekatere za nas zelo pomembne trge, kot sta Japonska in ZDA.

Ima pa vaša klet precej nepremičnin, ki so danes prazne in jih ne uporabljate. Kaj imate v načrtu z njimi?

Da. To je eden izmed naših izzivov. Klet je bila ustvarjena v malce drugačnih razmerah in za precej večje količine vina. Maksimalna kapaciteta te kleti je bila 15 milijonov litrov vina.  Mnogi pozabljajo, da je bila nekoč del podjetja tudi mlekarna, ki je danes ni več. Opcij in načrtov je precej, a klet je enoten sistem, ki ga je zelo težko razdeliti na več manjših delov. Zagotovo so kratkoročno najbolj realne opcije oddaja dela v najem bodisi za skladiščne prostore ali za pisarne.

Sodelujete tudi z Univerzo v Novi Gorici?

Da. Sodelujemo predvsem na področju kadrov. Omogočamo študentske prakse, štipendiramo bodočega sodelavca, sodelujemo pa tudi na raznih delavnicah in podobnih dogodkih. Mislim, da je prav pri tem sodelovanju še precej prostora za napredek.

Imate tudi v vašem podjetju kadrovske težave kot je to danes pogost pojav v gospodarstvu?

Da. S kadrom so težave. Nismo edini. Nujno bi potrebovali vsaj še enega res dobrega kletarja. Potrebujemo tudi skladiščnika, komercialista in podobne tipe poklicev, ki jih danes v Vipavski dolini težko najdeš.

Kako sama vidite povezavo ajdovskega in vipavskega gospodarstva? So tudi tu še rezerve?

Mislim, da vodstva podjetij med seboj dobro sodelujemo in se tudi večkrat letno srečujemo ob različnih priložnostih. Za nas je močno ajdovsko, pa tudi vipavsko gospodarstvo zelo pomembno. Domače okolje je tudi naš najpomembnejši prodajni trg.

Rezerve pa so seveda vedno in povsod. Predvsem jih vidim na promocijskem in turističnem področju, kjer bo morda prav Klub ljubiteljev vin Vipavske doline poskrbel, da bodo stvari šle v pravo smer.

Razmišljate morda tudi o vstopu v turistične vode? Sploh ob številnih infrastrukturi, ki sameva?

Obstajala je ideja o gradnji »wine & spa« hotela, a se doslej še ni realizirala. Morda se bo v prihodnje. Gre za velik partnerski projekt, ki od vseh partnerjev zahteva precej finančnega vložka, kar pomeni, da se odločitve ne zgodijo čez noč.

V podjetju pa delamo tudi na tem, da smo turistično vključeni. Organiziranim skupinam nudimo vodene oglede kleti, degustacije in pogostitve.

Kakšni so kratkoročni pa tudi dolgoročni cilji in načrti kleti Vipava 1894?

Ciljev je več. Pomembno nam je, da dolgoročno ohranimo in razvijamo tradicijo vinogradništva v Vipavski dolini. Premalokrat se zavedamo, da je prav vinogradništvo v Vipavski dolini najpomembnejša in najbolj razširjena kmetijska panoga. In to moramo negovati. Ne samo zaradi naše kleti. Za vse nas je vinogradništvo izjemnega pomena. Si predstavljate, kako bi izgledala naša dolina brez vinogradov?

In v povezavi s tem je eden izmed naših ciljev še večja vpetost naše Kleti kot osrednje vipavske kleti v promocijo Vipavske doline kot celovite vinsko kulinarične turistične destinacije. Kot sem že prej omenila tudi na tem področju aktivno delamo.

No, seveda imamo tudi lastne ekonomske cilje. A vsi naši cilji morajo biti nujno povezani z razvojem lokalne skupnosti.

Še za zaključek. Katero je vaše najljubše vino iz vaše kleti?

Sama si najraje privoščim kozarček Zelena iz naše blagovne znamke Lanthieri. Priporočam.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v novembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

* Fotografije: Tanja Vidmar Šinigoj osebni arhiv