Gre Sloveniji ta trenutek dobro ali slabo?
Sloveniji gre danes v osnovi dobro, a to ne pomeni, da ni več prostora za izboljšave.

Kje nam gre dobro in kje ne tako zelo dobro?
Imamo sisteme, ki delujejo zelo dobro, imamo pa tudi sisteme, ki klecajo. Konkretno menim, da je zdravstveni sistem tisti, ki nam peša, in bi bilo treba napeti vse sile, da se izboljša. Potrebujemo nove rešitve, da bo ta sistem bolje deloval. Nekaj težav vidim tudi pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe, pri čemer te težave pripisujem tudi poporodnim krčem, če se lahko tako izrazim.

No, ampak nekaj je bilo na področju dolgotrajne oskrbe potrebno urediti?

Zagotovo. Sistem, kot je nastavljen, je dober, potrebuje pa čas, da se bo udejanjil v praksi. Mislim, da smo kot država na tem področju naredili korak naprej, zagotovo pa to ne drži za področje zdravstva. In kdorkoli bo v nadaljevanju vodil državo, se bo s tem moral primarno ukvarjati, da se stanje izboljša.

Obdobje okrog novega leta sta zaznamovala tudi božičnica in dvig minimalne plače. Imate vi osebno ali pa kot občina morda kakšne odzive domačega gospodarstva na ta dva ukrepa?

Ukrepi, ki tako zelo posegajo v delovanje gospodarstva, morajo biti usklajeni in dogovorjeni na Ekonomsko-socialnem svetu in tukaj mi je žal, da teh soglasij oziroma dogovora ni bilo v pravi obliki. Lokalno gospodarstvo že poroča o težavah, ki jih ima na ta račun. V Ajdovščini imamo nekaj dejavnosti, ki ne morejo ustvarjati zelo visokih dodanih vrednosti, predvsem na področju živilske industrije, kjer poročajo o težavah. Nenazadnje se bo dvig minimalne plače odrazil tudi v ceni komunalnih storitev in vrtca.

S stališča župana, kakšno oceno bi podali vladi Roberta Goloba, kakšno je bilo vaše štiriletno sodelovanje?

Seveda je ta ocena odvisna od področja sodelovanja. Na nekaterih področjih smo bili zelo zadovoljni, na določenih pa nekoliko manj. Vladi bi podelil šolsko oceno dobro, torej s še precej prostora za izboljšave v prihodnjem obdobju. Sodelovanje občine z državo je bilo korektno, lahko rečem, da si je vlada prizadevala za boljši položaj občin. To se izkazuje tudi v dvigu povprečnin, ki so osnovni vir občin za delovanje. Pogrešamo pa več usklajevanja pri lokalnih strateških projektih in želimo si, da bi v naslednjem mandatu te vrzeli, ki so zdaj nastajale, odpravili. Podobno kot pri gospodarstvu so bile tudi na ravni lokalne samouprave nekatere odločitve takšne, ki niso bile usklajene z občinami.

Tudi vlada Roberta Goloba je precej govorila o ustanovitvi pokrajin a dlje od idej še vedno nismo prišli. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Menim, da je ustanovitev pokrajin ena izmed ključnih rešitev za pospešitev razvoja naše države, saj bi tako lažje premagovali številne, predvsem birokratske ovire, ki občinam prepogosto stojijo na poti. Tu mislim predvsem na prostorsko zakonodajo, saj smo občine pogosto talke različnih soglasodajalcev. Prostorsko načrtovanje bi morali prenesti na regijsko raven, brez vpletanja države.

Osebno ste tudi član stranke SD, ki je delovala v tej vladi, a je bila mnogokrat malce v senci Gibanja Svoboda in Levice. Obenem si je stranka v tem mandatu pridelala tudi nekaj odmevnih afer. Kakšen je vaš pogled na Socialne demokrate v teh štirih letih?

Socialni demokrati smo klasična levosredinska stranka, ki ima precej razpršen fokus na številna področja. Zadovoljen sem z delom na področju kohezije in gospodarstva, kar se v praksi najbolj odraža. Tukaj verjamem, da so naši ministri naredili svoj maksimum, istočasno pa se je v kontekstu te vlade poznalo, da je imela največja stranka te koalicije absolutno premoč, tako v vladi kot tudi v državnem zboru. Posledično so bile zato marsikdaj naše odločitve in stališča neslišana ali pa preglasovana.

Držijo govorice, da ste se zanimali tudi za selitev k Gibanju Svoboda?

Ne, o tem nisem nikoli razmišljal in se nikoli nisem z nikomer pogovarjal. Takšnega vabila tui nisem prejel in tudi če bi ga, ostajam član Socialnih demokratov.

Na nedeljskih volitvah bo za vašo stranko kandidiral podžupan Mitja Tripković. Kakšne možnosti za uspeh mu pripisujete in zakaj bi bilo po vašem mnenju dobro, da bi v prihodnje Ajdovščina imela tudi poslanca iz leve politične opcije?

Zagotovo je čas, če že ne kar nuja, da našo občino zastopa tudi nekdo, ki sodi na levi politični breg. Ne glede na to, kdo je na čelu vlade, je dobro, da imamo v njej svoje predstavnike. Mitja Tripković je zagotovo zelo dober kandidat. Skozi 16-letno politično kariero sva vedno dobro sodelovala, najprej kot svetnika v občinskem svetu, nato na županski in podžupanski funkciji. Je izjemno izkušen politik in močno verjamem, da mu bo preboj v državni zbor uspel.

Zelo pomembno je, da imamo povezave z vlado. To so povezave, ki lahko odprejo številna vrata in pohitrijo marsikateri postopek. Takih povezav se številne občine zelo uspešno poslužujejo. Tu moram omeniti tudi naše poslance z desnega pola, s katerimi smo, ko so bili del vlade, zelo dobro sodelovali in so mnogokrat pomagali, ko je bilo potrebno. Ko je Slovenija imela levosredinsko vlado, pa takih povezav nismo imeli in nam je bilo zato precej težje.

Ajdovščina zagotovo potrebuje tudi poslanca z leve sredine in z optimizmom me navdaja dejstvo, da imamo letos res zelo dobrega kandidata med Socialnimi demokrati, ki so dejansko edina stranka na levi sredini, ki lahko realno računa na poslanca z našega območja. Nenazadnje je Mitja edini domačin med kandidati levosredinskih parlamentarnih strank.

No, zagotovo bo torej precej odvisno od sestave naslednje vlade, ki bo lahko takšna ali drugačna ali celo neke tretje barve, ki je doslej nismo bili vajeni?

Zagotovo. A jaz na tokratne volitve gledam z velikim optimizmom. Verjamem celo, da je možno, s kančkom sreče, da v parlament pošljemo štiri poslance iz našega okolja, torej tri z desnega in enega z levega političnega pola. Za SDS in NSi sem skoraj prepričan, da jima bo to uspelo, prav tako pa bi lahko tudi Socialni demokrati in Demokrati Anžeta Logarja imeli poslanca z našega območja. Gre za povsem realno možnost.

Pri parlamentarnih volitvah se je namreč treba zavedati, da kandidati ne tekmujejo med seboj znotraj našega volilnega okraja, temveč tekmujejo z drugimi kandidati stranke, ki ji pripadajo, znotraj celotne volilne enote, torej od Pirana do Bovca. In prav tu se odpira priložnost za vse štiri, tudi za podžupana Tripkovića. Na volitvah leta 2022 smo Socialni demokrati z Milošem Bizjakom dosegli drugo mesto, za njegovo izvolitev nam je zmanjkalo zgolj 300 glasov. Nasprotno pa stranki Levica in Gibanje Svoboda v našem okraju nista dovolj močni in prepoznavni, zato njihovi kandidati v Ajdovščini in Vipavi ponavadi zasedajo zadnja mesta v volilni enoti.

Preusmeriva tale pogovor na malce bolj občinske teme. V preteklem letu menim, da je največ prahu dvignila napoved Biotehnopolisa. Projekt je v prvih napovedih zelo obsežen, a zdi se da ga širša javnost še ni dovolj spoznala oziroma ga prepoznala kot zelo pomembnega. Kako odgovarjate na nekatere kritike projekta?

Ko smo med občankami in občani preverjali podporo projektu, takrat sicer še pod imenom Park znanja, je bila ta zelo visoka. Dejstvo je tudi, da je v lokalnem okolju prisotnih nekaj glasnih kritikov, ki neodvisno od projekta nasprotujejo razvoju in širitvi mesta. Za srednjeročno in dolgoročno stabilnost občine oziroma celotne regije potrebujemo razvojne projekte in Biotehnopolis je pravi odgovor na to, saj sledi vsem usmeritvam, ki bodo dolgoročno lahko zagotavljale zelo visoko kakovost bivanja na našem območju.

Gre za projekt, ki združuje razvojno-izobraževalne institucije, univerzo in ostale inštitute z gospodarstvom, predvsem na področju biotehnologije, ki je ena izmed štirih panog, na katere občina dolgoročno računa. Ob biotehnologiji so to še aviatika, kovinska industrija ter živilsko-predelovalna industrija. Gre za sektor, ki ima izrazito visoko dodano vrednost in prinaša kakovostna delovna mesta z visokimi plačami, kar želimo v našem okolju spodbujati.

Moja ocena je, da bo Ajdovščina srednjeročno in dolgoročno nosilec razvoja naše regije in v tem kontekstu tovrstne projekte potrebujemo. Občini Ajdovščina in Vipava sta v naši regiji edini, ki beležita rast prebivalstva, vse ostale občine so v negativnem prirastu in se postopoma zmanjšujejo, mi in Vipavci pa rastemo ter s tem zagotavljamo stabilnost temu okolju. Slovenija bo imela čez 20 let izrazite demografske in regijske težave, zato se bo pomembna vloga občin, kot je Ajdovščina, iz dneva v dan bolj kazala.

Kritike se po mojem mnenju pojavljajo predvsem zaradi širitve pozidave na kmetijskih zemljiščih, vendar prav v primeru Biotehnopolisa ne gre za skoraj nikakršen poseg na kmetijska zemljišča. Gre za degradirano območje, na katerem imamo deponijo plazu Slano blato, območje pa ne služi kmetijski rabi. Nekatere druge širitve, ki jih na občini načrtujemo, pa se bodo dogajale tudi na posameznih kmetijskih zemljiščih in prav tam se pojavlja največ kritik, ne glede na namen pozidave – tudi če gre za šole ali športne površine.

Zavedam se, da je kmetijstvo zelo pomembna panoga Vipavske doline, zato mu pomagamo s sistemskimi ukrepi, kot sta protivetrna zaščita in namakalni sistem, kar daje jasen signal, da želimo kmetijstvo ohraniti in okrepiti. Dejstvo pa je tudi, da bomo morali, če želimo razvijati tudi druge dejavnosti, v prihodnje poseči tudi na kmetijska zemljišča.

Bo projekt Biotehnopolis dohajala tudi vsa ostala potrebna infrastruktura? Vrtci, šole, promet in tako dalje?

Seveda. To je nujna skrb občine. Zaenkrat zagotavljamo vse potrebne kapacitete, da imamo dovolj prostora v vrtcih in šolah ter da se zagotavljajo novi stanovanjski fondi. Tudi na prometni infrastrukturi delamo in poskušamo te tako imenovane stranske učinke razvoja gospodarstva maksimalno omiliti. En tak primer je rekonstrukcija križišča na obvoznici. Letos se začne tudi dozidava Osnovne šole Šturje, kmalu bo na vrsto prišel tudi nov večji vrtec, ki je v projektiranju, istočasno pa zagotavljamo dodatne enote vrtca tako v mestu kot na podeželju.

Bi morebitna zamenjava vlade kakorkoli lahko ogrozila projekt Biotehnopolis?

Ne, v nobenem primeru. Gre za projekt, za katerega je dosežen širši politični konsenz in temelji na analitiki, ter za projekt, ki ga kot občina dolgoročno potrebujemo.

Vse bližje smo tudi nadaljevanju prenove Castre. Kdaj in kje bo zapičena prva lopata, ko bo?

Pričakujem, da se bo to zgodilo še v letošnjem letu. Danes še čakamo na rezultate razpisa, na katerega smo projekt prijavili. Za to investicijo lahko dobimo zunanji vir financiranja in bi bilo zato škoda, da bi z njo obremenjevali zgolj občinski proračun.

Stritarjeva, Šibeniška, Vilharjeva in Gregorčičeva ulica so tiste, kjer se bo prenova najprej nadaljevala.

Bo šlo za oblikovno podobno prenovo kot Lavričev trg in okolica?

Da, nadaljuje se popolnoma enaka ureditev. Znotraj obzidja Castre bo šlo za enako tlakovanje v kamnu, izven območja Castre pa za betonsko tlakovanje, kot ga imamo danes na Prešernovi ulici.

Je kaj novega na področju prenove bivšega Nanosa?

Še vedno smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za potrebe rekonstrukcije objekta za občinsko upravo. Gre za projekt v mestnem središču in zanj potrebujemo tudi soglasja tistih, ki mejijo na samo stavbo. Ta usklajevanja še potekajo.

Smo tik pred vstopom v novo turistično sezono. Včasih na sejah občinskega sveta slišimo tudi kakšno kritiko na delovanje Javnega zavoda za turizem. Kako sami ocenjujete delovanje zavoda, kje vidite še dodatne možnosti za boljši razvoj turizma?

Naloga zavoda je, da čim širše predstavlja turistično destinacijo Vipavska dolina in zagotavlja senzibilizacijo potencialnih gostov v tujini. Vse od tu naprej pa je v rokah ponudnikov. Mislim, da zavod svoje naloge opravlja dobro. Seveda bi si vsi želeli še več promocije, ampak treba je upoštevati tudi omejitve, s katerimi zavod razpolaga, tako finančne kot kadrovske.

Občina Ajdovščina zagotovo ostaja del tega zavoda. Še več, pred kratkim smo kot destinacija povezali še s tremi sosednjimi destinacijami, to so Brda, Kras in Zeleni kras. Tu gre predvsem za učinkovitejšo predstavitev destinacij na tujih trgih.

Potenciali pa so zagotovo tudi pri ponudnikih. Najbolj nam primanjkujejo nastanitvene kapacitete, ki se sicer uspešno povečujejo, moramo pa še precej narediti na programih, ki turistom omogočajo doživetja, ki trajajo štiri dni ali več. Tu je še precej rezerve.

Na februarski seji je bil predstavljen projekt financiranja kulturnega centra. Je to tisti prvi pravi korak k uresničitvi dolgoletnih sanj ljubiteljev kulture na Ajdovskem?

Da, to je prvi korak v tej smeri. Ideja je, da bi proračunski sklad nekje v srednjeročnem obdobju petih do desetih let razpolagal z zadostnimi sredstvi, s katerimi bi lahko občina dejansko pristopila k sami gradnji kulturnega centra. Gre za potrebo, ki je v skupnosti prisotna, a moramo izkoristiti tudi to obdobje, da še dodatno povečamo zanimanje med nami samimi za takšne in drugačne vsebine, ki jih bomo umestili v kulturni center.

Je Rizzatova vila še vedno najbolj realna opcija glede lokacije?

Po številnih posvetih z urbanisti se ta lokacija ocenjuje kot najprimernejša, pri čemer je treba poudariti, da s projektom ne bomo posegli v Šturski park. Rizzattova vila bi gostila upravni del kulturnega centra, v območju za njo pa bi zrasla še dvorana kot ločen objekt. Takšni so današnji razmisleki, ne izključujemo pa tudi drugih lokacij.

O nekakšnem podobnem skladu se je pred leti govorilo tudi na področju financiranja športa. Kje se je tisti projekt zaustavil?

Projekt je še vedno v igri, podaljšal se je le čas realizacije. Osebno še vedno pričakujem, da bo v letošnjem letu ta fundacija vzpostavljena.

Bo mesto Ajdovščina prej dobilo kulturni center ali novo športno dvorano?

Glede športa moram povedati, da bo že kmalu za namene treningov različnih klubov postavljen tako imenovani balon, ki bo vsaj delno zadostil dodatnim potrebam po vadbenih površinah. Gre za dobro rešitev za to srednjeročno obdobje do izgradnje nove velike dvorane. Glede na projekcije pričakujem, da se bosta kulturni center in športna dvorana gradila sočasno.

A še prej moramo poskrbeti za dozidavo OŠ Šturje in izgradnjo novega 20-oddelčnega vrtca ter seveda za izgradnjo novega zdravstvenega centra. Takoj za temi investicijami pa prideta na vrsto kulturni center in športna dvorana ter tudi Lavričeva knjižnica, ki nujno potrebuje večje kapacitete.

Če smo začeli z volitvami, pa še zaključimo. Ozrimo pogled proti jeseni in županskim volitvam, na katerih ste že potrdili kandidaturo. Če se malce športno izrazim, kje najdete motivacijo za (morebitno) nadaljevanje županske kariere?

Glavna motivacija so zagotovo veliki projekti, ki jih kot občina pripravljamo, in razvoj, ki nas poganja naprej. Občina je resnično zelo napredovala in verjamem, da lahko na tem valu postavimo še marsikateri dolgoročni temelj, na katerem bo naša skupnost prosperirala tudi v prihodnosti.

Kakšno konkurenco pričakujete na teh volitvah?

Za kandidaturo se aktualni župani nikoli ne odločamo glede na potencialno konkurenco. Tudi predvolilne kampanje nikoli ne prilagajam morebitnim nasprotnikom. Želim vedno povzeti, kaj je bilo doslej narejenega, in predstaviti ideje za prihodnost. Je pa konkurenca vedno dobrodošla in upam, da bo tudi jeseni tako. Prav je, da se v tem obdobju soočajo različna mnenja.

Bi podprli prepoved uporabe socialnih omrežij za mlajše od 15 let?

Da.

Ste si ogledali film Melania?

Ne.

Bi podprli predlog stranke Levica, da praznični dan, ki pade na vikend, nadomesti s prostim delovnim dnevom med tednom?

To je praksa, ki je včasih že veljala. Predlog je zelo simpatičen, ampak nismo v situaciji, ko si ga kot družba lahko privoščimo. Sem pa razmišljal o ideji, da bi se omogočil dela prost dan na dan, ko praznuje občina. A imamo v Sloveniji 212 občin in verjetno bi bilo precej zmede.

Bo v letu 2026 zaključena obnova križišča na ajdovski obvoznici?

Bo.

Bomo leta 2030 gostili goste v Johmannovem hotelu?

Še prej.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v marčevski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

* Vse fotografije: Klemen Batagelj