Za začetek vas prosim, da nam poveste nekaj več o sebi.  

Najprej bi se vam zahvalil za povabilo na pogovor. Sem univerzitetno diplomirani ekonomist. Diplomiral sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pred veliko leti – raje ne bom povedal, koliko. Nato sem se zaposlil v zunanjetrgovinskem podjetju Intertrade, v oddelku za prehrano, in takrat sem podrobneje spoznal Vipavsko dolino. Veliko smo delali s Fructalom in takratnim Agroindom. To je bilo konec osemdesetih, v začetku devetdesetih let. Kariero sem nadaljeval v angleški multinacionalki, nato me je pot zanesla v Salus, kjer sem bil do leta 2008. Leto pozneje sem postal direktor Diagnostičnega centra Bled. Tam sem se prvič srečal z zdravstvom. Mislim, da je bil Diagnostični center Bled takrat eden od največjih, če ne največji koncesionar, predvsem na področju gastroenterologije, internistike in alergologije. Po njegovi prodaji so se novi lastniki odločili za popolno zamenjavo vodstva. In tako sem leta 2016 postal pomočnik direktorja Klinike Golnik, kjer sem ostal dva mandata. Zadnje dobro leto sem bil brezposeln. Nato je prišel poziv Zavoda za zaposlovanje, naj se prijavim na razpis za direktorja zdravstvenega doma v Ajdovščini. In tam te, sicer zelo vljudno, vprašajo, ali imaš kakšne zadržke glede tega delovnega mesta. In sem že želel napisati: 'Ja, seveda, to je predaleč. Ne bom se vozil pri mojih letih.' Ampak potem sem si rekel, da grem na razgovor, in bomo videli, kaj bo. Na seji sveta zavoda je bila zelo pozitivna atmosfera. Takoj naslednji dan sem prejel klic predsednice, da so me izbrali. Dobil sem občutek, da je to ena taka posebna občina, zelo razvojno naravnana, in se mi tudi kot ekonomistu zdi zanimiva. Rekel sem si, da bom že preživel tisto vožnjo iz Ljubljane do Ajdovščine.

In kako se počutite v Ajdovščini?

Zaenkrat se počutim odlično. Najprej zaradi sodelavcev. Ko prideš v neko okolje, kjer nimaš ne znancev ne sorodnikov, najprej pomisliš, kako me bodo sprejeli. Kako bom jaz kot Ljubljančan, kot nekdo, ki prihaja iz drugega okolja, sprejet. Ampak ljudje so odprti. Tukaj se vidi, morda, ta vpliv Italije oziroma Mediterana. Mislim, da mi je okolje naklonjeno. Imam odlične sodelavke in sodelavce. Pa tudi sodelovanje z drugimi službami znotraj občine poteka na nekem bolj prijateljskem nivoju. Skratka, meni je prav fino. Sem zadovoljen, da lahko delam, da imam dobre sodelavce, solidno delovno okolje in seveda, da se srečujem z izzivi, ki jih pri mojih letih še vedno lahko obvladam. In to je ključno.

Sedaj ste na vodilnem položaju v zdravstvenem domu pol leta. Kaj ste v tem času spoznali? Kje so dobre plati, kje izzivi?

Zame, kot direktorja, je pomembna kakovost poslovanja oziroma sistem kakovosti. To v zdravstvu pomeni, da vsi procesi znotraj določene zdravstvene organizacije delujejo tako, da se v organizaciji zgodi čim manj dogodkov, ki bi lahko tako ali drugače škodili pacientom. In sistem kakovosti je v našem zdravstvenem domu zelo dober. Sodelavka Damjana Bogataj, ki vodi to področje, res intenzivno dela na tem. Tik pred koncem lanskega leta smo imeli letno presojo in smo bili res pohvaljeni, kako delujemo. To je ena stvar, ki bi jo zelo pohvalil, seveda pa bomo še naprej intenzivno delali na ohranjanju oziroma nadaljnjem razvoju tega sistema. Izziv pa nam predstavlja razpršenost zdravstvenega doma po različnih lokacijah. Pacienti so tega sicer vajeni. Z organizacijskega vidika pa je to precej moteče. Zelo si želimo, da bo projekt novega zdravstvenega centra čim prej pridobil gradbeno dovoljenje in da se bo čim prej začela tudi njegova gradnja. To je ključnega pomena za še boljšo obravnavo pacientov in za izboljšanje pogojev dela zaposlenih. Do takrat bomo pač morali opravljati svoje storitve na obstoječih lokacijah.

Se vam zdi projekt novega zdravstvenega centra dobro zastavljen?

Projekt je dobro zastavljen. Pri izdelavi so sodelovali sodelavci po posameznih področjih. Seveda obstajajo tehnološke smernice za zdravstvene objekte in te že marsikaj določajo. Glede na naše notranje procese in na našo logistiko, je zelo pomembno, kako je na primer znotraj objekta umeščen laboratorij, kje je postavljena nujna medicinska pomoč … Menim, da je projekt dobro premišljen. Ko bo prišlo do selitve zdravstvenega doma v nov center, bo to resnično izjemno velika pridobitev tako za paciente kot za zaposlene. Velik del težav, ki jih imamo danes, bo čez noč enostavno šel v zgodovino in se bomo res lahko ukvarjali le s pacienti. Češnja na torti bo seveda še helikopterski center.

Kakšna je trenutna kadrovska situacija v zdravstvenem domu?

Trenutno imamo manj težav pri zdravnikih, zato ne prihaja do omejevanja programa. V letu 2025 je imel zdravstveni dom deset specializantov na različnih področjih medicine. V primeru, da se bodo vsi odločili, da se redno zaposlijo pri nas, smo kadrovsko pokriti za neko daljše časovno obdobje. Na področju nege pa je večji problem pridobiti in še posebej zadržati kadre. Pojav fluktuacije kadra zdravstvene nege je zelo zanimiv. Ko sem delal na Golniku, so začele medicinske sestre množično zapuščati bolnišnice, pa ne samo Golnik, ampak tudi druge bolnišnice, in se zaposlovati na primarni ravni. Zdaj pa se je to obrnilo. Sestre so se začele vračati nazaj v bolnišnice zaradi pogojev, nekatere tudi pravijo, da jim enostavno po tem, ko so celo življenje delale v bolnišnici, delo na primariju ne ustreza. In to zdaj za nas pomeni manko na tem področju. Še večji problem je pridobiti srednje sestre kot diplomirane.

Imajo vsi pacienti Zdravstvenega doma Ajdovščina zdravnika?

Zaenkrat, kar imamo podatkov, tudi glede na to, da se k nam vpisujejo pacienti iz širše okolice, ni potrebe po ambulanti za neopredeljene. Pediatri sicer ne sprejemajo novih pacientov, vendar noben novorojenec ne ostane brez pediatra. Kakšnega pacienta preusmerimo v Novo Gorico, se pa tudi naši pediatri odločijo, da gredo preko omejitev, in še koga sprejmejo. Trudimo se.

Bi si torej na področju pediatrije želeli kaj več?

Nimam občutka, da bi si želeli kaj več. Veste, kakšen dodaten tim vedno pride prav, ampak spet moraš iskati zdravnika, sestro, administracijo. Vprašanje je, če boš sploh dobil kader. Bolj težavne so razmere v specialističnih ambulantah. To je posledica zgodovinskih odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so včasih nelogične. Odobreno imamo le polovico tima dermatologije. Razpis za dermatologa smo večkrat ponovili, vendar se nihče ni prijavil. Zaposlitev za polovični delovni čas ni zanimiva. Želel pa bi izpostaviti, da je področje dermatologije zelo problematično, saj je Vipavska dolina še vedno kmetijsko območje. Dermatovenerologinja Barbara Bajc, s katero imamo sklenjeno pogodbo, pravi, da je incidenca melanoma tukaj zelo visoka v primerjavi s slovenskim povprečjem. Kar je tipično za ruralna območja, ko so ljudje od marca pa nekje do novembra izpostavljeni soncu, in to se v tej populaciji že kaže kot precejšen problem. Nedavna objava Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2026 do leta 2035, v kateri ministrstvo načrtuje postopen prenos specialističnih ambulant iz zdravstvenih domov na bolnišnice, prinaša precejšnjo negotovost glede nadaljnjega razvoja specialističnih dejavnosti v okviru Zdravstvenega doma Ajdovščina.

Še ena novost na zdravstvenem področju je uredba o določitvi zdravstvenih regij, ki je stopila v veljavo v začetku februarja. Vlada je oblikovala šest zdravstvenih regij. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, bodo zdravstvene regije osnova, znotraj katere se bodo po lastni presoji povezovali zdravstveni zavodi, osnova za obveznost zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in sodelovanje koncesionarjev ter drugih zaposlenih v zdravstvu, podeljevanje koncesij in izdajo dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Doslej je bila Ajdovščina del Goriške zdravstvene regije, ki je obsegala le občine Goriške statistične regije. Zdaj pa je postala del Zahodne zdravstvene regije, kjer sta poleg Goriške še Obalno-kraška in Primorsko-notranjska statistična regija. Kakšen je vaš pogled na to spremembo?

Skupaj z drugimi direktorji zdravstvenih domov iz naše Goriške statistične regije se pravi iz Nove Gorice, Tolmina in Idrije, smo se že pred sprejetjem te uredbe sestali in na ministrstvo posredovali naš predlog. Zahodna zdravstvena regija namreč sega od Alp do Jadrana, je zunaj avtocestne osi in ima relativno slabe povezave. Zato smo predlagali, da na nek način stvari ostanejo bolj ali manj tako urejene, kot so bile doslej. A našega predloga niso upoštevali. Glede na to, da razumemo, da bo znotraj te nove velike regije deloval tudi sistem dispečerskega centra oziroma kasneje sistem nujne medicinske pomoči, lahko pričakujemo, da bodo zapleti, ker se bodo časi intervencij zaradi tega lahko kar precej povečali. Nekje do konca leta 2026 oziroma 2027 bomo vsi prešli pod centralni dispečerski center in takrat lahko pričakujemo kar težave.

Ajdovščina naj bi v dispečerski center vstopila kmalu. Kaj se bo spremenilo?

To pomeni, da bo odslej o tem, kdaj in kam bo naše reševalno vozilo izvozilo, na katero intervencijo, odločal izključno dispečerski center. Mi ne bomo imeli več nobenega vpliva. Zanimiv podatek, ki ga beležijo zdravstveni domovi, ki že nekaj časa spadajo pod centralni dispečerski center, je, da imajo dobrih trideset odstotkov več izvozov kot prej. In s tem seveda tudi precej višje stroške kot prej, ki pa niso avtomatsko plačani po višjem obsegu storitev, saj se ta služba financira iz pavšala, ki ga plačuje ZZZS.

Zakaj pa se povečuje število izvozov reševalnih vozil?

Če ponazorim s primerom: naše vozilo izvozi na intervencijo v Izolo. Medtem se na našem območju zgodi večja prometna nesreča. Našega vozila ni več tukaj, ker je bilo razporejeno drugam. V tem primeru bo dispečerski center poslal najbližje razpoložljivo vozilo. Kaj pa, če je to najbližje vozilo v Idriji? Če bi bilo tako kot sedaj, bi mi samo lokalno pokrivali potrebe. Zdaj pa bo o tem odločal dispečerski center. Ko bomo vsi vstopili v ta enotni sistem, bi bilo mogoče dobro ta sistem ponovno pregledati in določene stvari spremeniti, če bi se izkazala potreba.

Leto 2024 je Zdravstveni dom Ajdovščina zaključil z izgubo, predvsem na račun sprememb v plačnem sistemu javnih uslužbencev in sprememb pri obračunavanju določenih laboratorijskih storitev. Zdaj imate že obrise poslovanja v letu 2025. Kaj kažejo?

Zdravstveni dom je lani še posloval z izgubo, a je precej manjša, kot v letu 2024. Za letošnje leto bomo, skladno s sklepom sveta zavoda, v okviru finančnega načrta pripravili tudi sanacijski načrt. V njem bomo določili področja in ukrepe, s katerimi želimo doseči prihranke in posledično pozitivno poslovanje v tem letu. Izvajanje sanacijskega načrta bomo sproti spremljali in o njegovih učinkih redno poročali svetu zavoda.

Kakšne so vaše želje v tem mandatu na čelu Zdravstvenega doma Ajdovščina?

Moja želja je, da bi do konca mojega mandata začeli delovati v novem zdravstvenem centru. Sedanja situacija, ko zdravstvene storitve izvajamo na več lokacijah, pomeni precejšnje logistične in organizacijske izzive. Zato si skupaj z vsemi zaposlenimi res želimo, da bi se to čim prej uresničilo.

* Naslovna fotografija: Karin Zorn Čebokli    

* Intervju je bil prvotno objavljen v marčevski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

Deli Nazaj