Senčenje na delovnem mestu v slovenskem prostoru največkrat zasledimo med odraslimi zaposlenimi osebami, ki senčijo drugo delovno mesto in si tako zagotovijo večji vpogled v delovno okolje. Na srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina so prepoznali potrebo dijakov gimnazijskega programa, ki nimajo možnosti pripravništev in so se odločili, da jim omogočijo pristen stik z delovnim mestom, ki jih zanima. K sodelovanju so povabili Inštitut za mladinsko politiko, ki je v preteklem letu zelo uspešno izpeljal projekt, v katerem so mladim brezposelnim posameznikom zagotovili možnost praktičnega usposabljanja pri delodajalcih in v organizacijah ter si tako zagotovil široko bazo kontaktov in podjetji, kamor so vključili nadobudne gimnazijce.

Gimnazijci so v začetku šolskega leta izrazili željo, katere poklice bi želeli senčiti, te želje je nato SŠ Veno Pilon posredovala Inštitutu za mladinsko politiko. Inštitut za mladinsko politiko je vzpostavil povezavo z lokalnimi delodajalci, ki so omogočili možnost senčenja določenega delovnega mesta posameznemu dijaku. Vrata do javnih zavodov je pomagala odpreti tudi Občina Ajdovščina, ki jih je pozvala, da se projektu priključijo. Glede na raznolikost delovnih mest, se tudi način senčenje delovnih mest med seboj zelo razlikuje. Nekje bo zadoščalo senčenje delovnega dne v dolžini štirih delovnih ur, nekje šestih ur, spet drugo delovno mesto bo zahtevalo, da se dijak delovnemu procesu priključi več dni zaporedoma. Vsekakor je cilj vsakemu posamezniku, v procesu senčenja, omogočiti čim boljši vpogled v delovno okolje. Glede na to, da gre za dijake 3. letnika gimnazijskega programa, so bile tudi njihove želje poklicev, ki jih želijo senčiti temu primerne, saj se bo večina dijakov odločila nadaljevati šolanje. Senčenje bo v letošnjem šolskem letu opravilo 27 dijakov, nekateri poklici se podvajajo, več dijakov bo tako senčilo isti poklic. V letošnjem šolskem letu bodo dijaki senčili naslednje poklice: računovodja, arhitekt, programer, računalničar, učitelj športne vzgoje, ortodont, strojni inženir, svetovalni delavec, učitelj angleščine, zdravnik splošne medicine, logoped, odvetnik, psiholog, učitelj fizike, doktor dentalne medicine, pediater, zdravnik v nujni medicinski pomoči, učitelj matematike in novinar. Skozi delovni proces dijake vodijo mentorice in mentorji v izbranih podjetjih in zavodih.

Večina delovnih mest je zagotovljena v sklopu lokalnih podjetji, od katerih so bila vsa kontaktirana podjetja pripravljena na sodelovanje. K sodelovanju so pristopili tudi javni zavodi, ki bodo sprejeli največji delež dijakov na senčenje, saj vlada največje zanimanje za poklice v zdravstvu in šolstvu.

Delodajalci so zelo dobro sprejeli tako pobudo kot tudi dijaka, ki senči njihov poklic, saj tudi sami menijo, da bo omenjen projekt doprinesel k večjemu interesu dijakov, da se odločijo za določen poklic. Mnenje ene od mentoric v projektu Mete Mržek, direktorice podjetja Taxa d.o.o., ki se ukvarja z računovodskimi storitvami: "Sama celoten projekt senčenja na delovnem mestu doživljam zelo pozitivno. Kot direktorici podjetja mi je bilo zelo koristno spoznati bodočo sodelavko in s tem videti kakšni ljudje bodo vstopali na trg dela čez približno 5 let. Kot mentorica pa sem se potrudila, da sem dijakinji čim bolj učinkovito prikazala moj delovni dan. Veselim se, da bo projekt zaživel v večjem obsegu, tako da se bo lahko vključilo več šol, dijakov in podjetij. "

Vsekakor si tudi Inštitut za mladinsko politiko želi, da bi projekt senčenja na delovnem mestu zaživel v tej meri, da bi ga lahko ponudili v širšem obsegu in z več vključenimi udeleženci. V teh dneh aktivno potekajo senčenja dijakov na različnih delovnih mestih, kjer imajo dijaki možnost spoznati delovni proces in ustroj delovnega mesta in začutiti ali jim je tovrstno delo pisano na kožo ali ne.

* Barbara Pfeifer, Inštitut za mladinsko politiko

Deli Nazaj