Epidemija je samo prehod, slabo je bilo že prej – to je dejstvo. Duševno zdravje mladih in posameznikov nasploh je skrb vzbujajoče. Izgubljamo zunanje stike in okoliščine nas silijo, da se posvetimo svoji notranjosti. Kar pa niti ni tako zelo enostavno. Ko je telefon priklopljen še nekako gre, ko pa ostanemo sami, brez paralelnega, digitalnega sveta, smo izgubljeni. Pravijo, da je za človeka najhujša oblika trpljenja samica. Verjetno smo jo v tem letu in devetih mesecih izkusili v večini – vsak na svoj način.
Na konferenci Mladost (je) ni norost smo osvetlili sliko duševnega stanja mladih. Kako je bilo in kako je? Kje sistem »pušča« in kaj lahko odrasli naredimo, da mladim olajšamo iskanje tiste prave poti, ki jih pelje zares naprej. Kako postati zdrav posameznik, živeč v sožitju in povezovanju z ostalimi živimi bitji?
Konference se je udeležilo preko 70 odraslih, ki delajo z mladimi, med nami pa so bili tudi mladi sami, ki so iz prve roke delili izkušnje življenja med epidemijo in duševnih stisk nasploh.Predstavili so se nam domači in tuji strokovnjaki omenjenega področja in nas seznanili z raznimi orodji za delo na sebi, za krepitev psihološkega stanja posameznika.
Dr. Andrej Naterer nam je preko raziskave Mladina 2020 predstavil ključne trende mladih (za primerjavo z raziskavo l.2010), ki kljub nekaterim zelo pozitivnim spremembam nakazujejo na skrb vzbujajoče duševno stanje.
Demografski upad mladih – posledično je mladim namenjenih več resursov, manjša je brezposelnost. Digitalizacija – kar 98 % mladih je digitaliziranih. Okoljska ozaveščenost – v visoki porast in mladi v veliki meri delujejo v trajnostno. Aktivacija – 98° % mladih je vključenih v tercialno izobraževanje, vedno več se jih izobražuje tudi neformalno. Kar 80 % časa, ki ga mladi preživijo na internetu, naj bi bilo namenjeno digitalnemu priložnostnemu izobraževanju. Individualizacija – je v porasti. Polarizacija – predvsem kognitivna. Duševno zdravje – glede na stanje zadnjih 10 let je med mladimi zaznati precej šibkejše duševno zdravje, veča se stres, osamljenost in mlade je vse bolj strah.
In prav zadnjemu trenudo smo na konferenci namenili največ pozornosti.
Mladi so, kljub nekaterim okoliščinam, ki naj bi se v zadnjem desetletju izboljšale in jim olajšale življenje, vse bolj pod stresom, vse bolj prestrašeni in vse bolj sami, osamljeni. Kljub višjemu zanimanju mladih za zdrav način življenja in upadu porabe različnih drog se je delež mladih, ki čutijo stres več dni v tednu v letih 2010-2021 več kot podvojil.
Delež mladih, ki se počutijo osamljena pa se je v enakem obdobju kar potrojil. Korona k tem rezultatom ni bistveno pripomogla, je pa mogoče spodbudila razprave o tem in še poglobila problem. Med mladimi prav tako naraščajo strahovi, ki bi jih lahko poimenovali tudi »nerealni« oziroma »iracionalno«, saj pogosto nimajo realne osnove za nastanek. Kar pa ne zmanjšuje skrbi ob njihovem pojavu ampak jo k večjemu še povečuje.
"Imamo na primer več resursov za mlade, po tej logiki, bi se morali počutiti bolj varni. Pa se ne, še bolj so prestrašeni." Poudarja dr. Andrej Naterer. Nekateri strahovi, ki jih mladi doživljajo, nimajo izkustvene osnove.
Vse skupaj je povezana gmota, kjer ena stvar povzroča drugo in tako naprej. Tudi čas, ki ga mladi preživijo pred ekrani, igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju njihove psihološke slike. Vsaka povezava s telefonom, pa naj hodi z nami samo v žepu, že povzroča odmaknjenost, priklopljenost na drugi svet.
"Mladi so močno pod vplivom socialnih omrežij, influencerji so nadgradili oglaševanje in fizične oglas. Mladim predstavljajo vzornike in so »eni od njih«, želijo si pripadnosti in delujejo po principu preživitvenega sistema. Prav tako pa »real time on-line igre« delujejo po Casino principu in peljejo mlade naravnost v odvisnost. Uporaba »chata« oziroma spletni pogovor z drugimi vrstniki med igro, zadevo čustveno še ojača in na dolgi rok predstavlja resen problem duševnega zdravja." Še pove dr. Andrej Naterer.
Ugotavljamo, da mehanizmi, ki so nekoč delovali, danes ne delujejo več. Svet gre v smeri individualizacije in veliko je tekmovalnosti na vseh nivojih.
Tekom konference smo delili vsak svoj pogled na stisko, ki jo zaznavamo med mladimi. Mogoče stvari na prvi pogled res zgledajo temne ampak če stopimo skupaj, lahko za mlade naredimo več, kot če delujemo vsak zase. Na srečanju smo spoznali, da, če želimo pomagati mladim, moramo tudi mladinski delavci in ostali zaposleni za delo z mladimi skrbeti za svoje počutje, za svojo duševno dobrobit. In tukaj se začne.
Vsi odrasli smo bili enkrat mladi in mladi bodo kmalu odrasli. Želimo si, da bi to zares živeli, zares uživali v vsem, kar so. Dobri odnosi v primarni celici so temelj vsega dobrega in odskočna deska iz katere odhajamo v svet in se vedno znova vračamo. Zavetje odnosa moramo graditi in negovati.
Naj zaključim z besedami Nina Babič, univ. dipl. psih., ki dela v šoli; "Potrebujemo realni optimizem s strani odraslih, mladi potrebujejo varnost, male radosti so kljub pandemiji življenjsko pomembne in ni samoumevno, da jih mladi ne doživljajo več. Mladi nočejo, da jih generaliziramo ampak potrebujejo, da jih opazimo, vsakega posebej. Interakcija z ljudmi je smisel našega delovanja in odnos najbolj motivira tudi mlade."
Mladinski delavci in vsi, ki z mladimi delamo imamo možnost, da oblikujemo pot do mladih, da z njimi gradimo in jih usmerjamo. Če vemo, kaj mladi potrebujejo, nam je lažje in bolj natančno lahko določimo cilje.
Pandemija je razkrila »skrite« šibke točke in čas je, da odpremo oči in si jih pogledamo pobližje ter najdemo skupaj rešitve za nove male zmage.
* Fotografije: Mladinski svet Ajdovščina
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
