Napolnjena do zadnjega kotička je bila včeraj dvorana v Univerzitetnem središču v Ajdovščini. Razlog pa predavanje prof. dr. Heina Falckeja, na temo črnih lukenj v vesolju. Predvsem pa o dosežku, ki je uspel znanstvenemu svetu in mreži teleskopov v projektu Event Horizon Telescope (EHT), v katerem je sodelovalo več kot 200 znanstvenikov. Leta 2019 jim je uspel zgodovinski posnetek črne luknje v središču galaksije M87 v ozvezdju Device okoli 55 milijonov svetlobnih let od Zemlje z velikostjo 6,5 milijarde mas Sonca.

Predavanje prof. dr. Heina Falckeja je temeljilo na podatku, da so črne luknje ena najbolj bizarnih in hkrati tudi najbolj temeljnih napovedi Einsteinove splošne teorije relativnosti. So ekstremne koncentracije snovi, ki ustvarjajo tako močno gravitacijsko polje, da jim niti svetloba ne more uiti. Notranjost črne luknje je skrita pred našimi opazovanji z dogodkovnim obzorjem, navidezno enosmerno membrano, skozi katero lahko snov, svetloba in informacije vstopajo v črno luknjo, a je ne morejo nikoli več zapustiti. Vendar pa ta izguba informacij nasprotuje nekaterim osnovnim načelom kvantne fizike.

Aprila 2019 je bila objavljena prva fotografijo črne luknje in njene temne sence v središču radijske galaksije M87, ki so jo posneli z globalnim eksperimentom Event Horizon Telescope (EHT). Podrobne simulacije s superračunalniki natančno poustvarijo ta opazovanja. Opazovanja skupaj s simulacijami močno podpirajo razlago, da gledamo v brezno dogodkovnega obzorja supermasivne črne luknje.

V mesecu maju, v letošnjem letu, so ob nadaljevanju projekta EHT objavili prvo fotografijo črne luknje v središču naše Galaksije, ki potrjuje izsledke fotografije iz leta 2019.V predavanju je prof. dr. Falcke podal pregled najnovejših izsledkov projekta Event Horizon Telescope in njegovega pomena za znanost, pregled načrtov razširitve mreže teleskopov v prihodnje in pregled najpomembnejših tehničnih dosežkov projekta.

Slavnostno pa je bilo tudi po predavanju. Univerza v Novi Gorici je namreč prof. dr. Heineju Falckeju podelila častni doktorat. To prestižno priznanje je prejel iz rok prof. dr. Boštjana Goloba, rektorja novogoriške univerze. Univerza v Novi Gorici je s tem tudi vstopila v svoje 27. leto akademskega delovanja, ob tem pa nagradila najuspešnejše diplomante, ki so jim podelili študentska priznanja alumnus primus in alumnus optimus ter izjemne raziskovalce in strokovnjake, ki so jim podelili častne nazive. Dogodek je obiskal tudi minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Igor Papič.

* Vir in fotografije: Univerza v Novi Gorici

Deli Nazaj