Kot pravi dr. Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije, je kmetijstvo najstarejša človeška industrija, ki je bila vedno odprta za tehnološke spremembe. »Danes robotika, digitalizacija in precizno kmetijstvo počasi izpodrivajo delo človeka na njivi, sadovnjaku, vinogradu in hlevu. To nakazuje trend začetka tretjega temeljnega premika v kmetijstvu, oziroma nove industrijske revolucije,« izpostavlja. Naraščajoče svetovno prebivalstvo in sprememba trgovinskih politik vplivata na oblikovanje cen, dobavne verige in dostavo hrane. Medtem se potrošniške želje, zlasti v zahodnih državah, vedno bolj premikajo k ekološkim in trajnostno proizvedenim izdelkom, kar pa od kmetov zahteva več pozornosti, podatkov, znanja in spremembo obstoječih delovnih procesov. »Te naraščajoče in spreminjajoče se zahteve mora izpolniti kmetijska industrija, ki se sooča s pomanjkanjem delovne sile in z naraščajočimi stroški za delo. Mnogi kmetje se soočajo z dilemo med željo, da bi proizvedli več višje kakovosti pridelkov in med iskanjem delavcev za delo na kmetiji. Zgodovinsko gledano je kmetijska proizvodnja delovala ali z dodajanjem več delovne sile ali z iskanjem bolj učinkovitih orodij za opravljanje dela. Sodobno kmetijstvo ni nič drugega. V primeru pomanjkanja delovne sile se kmetje obračajo na tehnologijo, s pomočjo katere bi postali učinkovitejši tako v proizvodnem kot v finančnem smislu, zato si želijo avtomatizirati določene proizvodnje cikle,« še ugotavlja dr. Germšek. Raziskovalci, inženirji in kmetje zato delajo skupaj, da bi ustvarili sodobne tehnološke rešitve, največji potencial pa se kaže ravno v robotiki in preciznem kmetijstvu.

Kot poudarja direktorica Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina Brigita Habjan Štolfa, v agenciji svoje poslanstvo udejanjajo tudi z organizacijo dogodkov, ki lahko pripomorejo k širjenju novih znanj in povezovanju različnih institucij in uporabnikov, med katere sodijo tudi kmetje. »Uvajanje novih tehnologij v kmetijstvu je izredno široko področje, s konferenco pa želimo nasloviti predvsem delček področja preciznega kmetijstva, ki ima lahko neposreden vpliv na prilagajanje podnebnim spremembam in varovanju okolja in zdravja ljudi v luči zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene tehnologije že uporabljajo tudi nekateri kmetje v Vipavski dolini. Kot pobudniki dogodka smo bili izredno veseli, da je k soorganizaciji pristopil Kmetijski inštitut Slovenije, saj je osrednja slovenska razvojno-raziskovalna institucija, ki deluje na področju sodobnega kmetijstva,« izpostavlja.

Četrtkova konferenca o novih tehnologijah v kmetijstvu bo prikazala tudi primere dobrih praks, ki jih ponekod že uporabljajo. To so:

-sistem SPON za odločanje o namakanju, ki podpirajo strokovno pravilno namakanje na kmetijah po Sloveniji

Sistem SPON tako kmetovalce podpira pri odločitvah o namakanju, pri čemer jim za pet dni vnaprej podaja priporočeni čas in obrok namakanja, pri tem pa upošteva podatke o količini vode v tleh, potrebi rastline po vodi glede na razvojno fazo, vodozadrževalne lastnosti tal, vremensko napoved in tehnologijo namakanja. Pilotno so orodje SPON uvedli prav v Vipavski dolini, in sicer v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt.

-daljinski nadzorni sistem za avtomatsko spremljanje žuželk – Trapview

Omenjeni sistem je razvilo in ga še razvija ter trži po celem svetu podjetje EFOS iz Razdrtega. Te pasti so bile pred leti tudi že uvedene na nekaterih kmetijah v Vipavski dolini v okviru projekta čezmejnega projekta z Italijo GREVISLIN.

-oprema za nadzor nad odmerjanjem količine fitofarmacevtskih sredstev glede na lastnosti krošnje vinske trte

Prikaz avtomatiziranega procesa nanašanja fitofarmacevtskih sredstev in delovanje avtonomnega robota SLOPHELPER bo na kmetijskem gospodarstvu Petrič na Slapu pri Vipavi prikazal dr. Peter Berk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Podrobnosti programa si lahko ogledate v spodnji priponki.

Program konference o novih tehnologijah v kmetijstvu.pdf

* Vir in fotografija: Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina

Deli Nazaj