Temeljni cilj mednarodnega projekta KA 122 Mobilnost za nadgradnjo jezikovnih kompetenc, starejših od 50 let, je izboljšati jezikovne kompetence te starostne skupine in jih bolj vključiti v sodobne učne procese. Projekt je zasnovan z namenom spodbujanja učenja jezika med starejšimi generacijami in hkrati izboljšanja njihove vsakodnevne uporabe angleščine, obenem pa predstavlja korak k bolj vključujoči in izobraženi družbi ter priložnost za izboljšanje kakovosti življenja starejših generacij. Omogoča jim namreč, da ostanejo povezani z modernim svetom ter se učijo in razvijajo tudi v poznejših letih. S tem se spodbujajo njihova samopodoba, socialna vključenost in aktivno sodelovanje v družbi, projekt pa pomeni korak naprej v prizadevanjih za boljšo in bolj vključujočo družbo za vse generacije. Na Ljudski univerzi Ajdovščina so v projektu sodelovali prvič, v sklopu projekta Erasmus K1 pa so se na izobraževanje tujih jezikov na Malto najprej odpravili njihovi učitelji. V sodelovanju z inštitutom NSTS – English Language Institute, ki se lahko pohvali z akreditacijami uglednih organizacij, kot so Cambridge, Eaquals in FELTOM, so predavatelji Ljudske univerze Ajdovščina pridobili vpogled v inovativne strategije in metode poučevanja.

Med izobraževanjem na Malti so ugotovili, da so njihove obstoječe izobraževalne prakse že na visokem nivoju. Inštitut NSTS s svojo že 60-letno zgodovino velja za pionirsko jezikovno šolo na Malti. Njihova dolgoletna izkušnja se odraža v kakovostnih pristopih k poučevanju, ki so jih predavatelji Ljudske univerze Ajdovščina z veseljem spoznali. Za predavatelji je na Malto odpotovalo še osem udeležencev izobraževanja angleškega jezika na Ljudski univerzi Ajdovščina, ki so starejši od 50 let in z nižjo izobrazbo, da so lahko tudi sami preizkusili, kakšne so metode poučevanja tujega jezika v omenjenem inštitutu. »Zadovoljna sem bila prav z vsem, tako z izvedbo jezikovnega tečaja kot tudi z drugimi aktivnostmi, ki so jih za nas organizirali na Malti. Naš dan je bil namreč zasnovan tako, da smo se v dopoldanskem času učili jezika z izkušenimi predavatelji, ki so se potrudili govoriti počasi in razumljivo ter nas na različne načine spodbujali pri učenju, v popoldanskem času pa so bile za nas organizirane še najrazličnejše aktivnosti, v katerih smo angleščino uporabljale v vsakdanjem življenju, na primer v restavracijah, trgovinah, muzejih in pri iskanju prevoza. Izobraževanja so se udeležili tudi starejši iz drugih evropskih držav, Nemčije, Islandije in Švice. Resnično moram pohvaliti predavatelje, ki so se z nami nadvse potrudili, pa tudi s skupino sem bila izjemno zadovoljna,« je povedala ena od udeležencev. Druga je dodala, da ji angleščine med izobraževanjem na Malti ni bilo nerodno govoriti, saj je bilo okolje zelo sproščeno in prijazno, tretja pa, da je z izkušnjo veliko pridobila na samozavesti in si hkrati pomembno izboljšala tudi samopodobo. Nekaterim udeležencem je izobraževanje na Malti dalo dodatno motivacijo za nadaljnje izpopolnjevanje v angleškem jeziku, utrjevanju osvojenega znanja, pa tudi v branju in celo prevajanju iz angleščine.   

In kaj je pri starejših pravzaprav najtežje, preden se odpravijo na pot učenja in izpopolnjevanja tujega jezika? Kot ugotavlja Dejan Soban, ki se je kot predavatelj Ljudske univerze Ajdovščina udeležil izobraževanja inovativnih strategij in metod poučevanja tujih jezikov na Malti, imajo starejši velikokrat strah pred pridobivanjem znanja na tak način, kot ga sami niso bili vajeni. »Zato je treba ubrati drugačne pristope, s katerimi ne čutijo, da je izobraževanje neka prisila, ampak neke vrste dogodivščina. Na Malti takšne drugačne pristope poučevanja že dolgo prakticirajo, hkrati pa udeležence tečaja spodbujajo, naj jezik v čim večji meri govorijo. Učitelji se ne ozirajo toliko na slovnico, ampak poudarjajo uporabo angleščine v vsakodnevnem življenju,« pravi. Podobnega mnenja je tudi Alenka Magajne, organizatorka izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Ajdovščina, ki dodaja, da v ospredju jezikovnega izobraževanja za starejše na Malti ni bila uporaba pravilnih slovničnih časov, temveč to, da so udeleženci čim več časa govorili v tujem jeziku in da so jih drugi ljudje lahko razumeli.

Direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja ob tem poudarja, da so v program Erasmus doslej vključevali le zaposlene, tokrat pa so vanj prvič pritegnili mlajše upokojenke. »Vedno se mi zdi dobro, da gremo ljudje občasno izven okolja, v katerem delujemo, živimo in bivamo. Enako velja za udeležence naših programov. Za nekatere je bila to prva priložnost, da so šli v tujino in spoznali, da se tudi drugje ljudje tujega jezika učijo na podoben način. Da so bili na Malti skupaj z udeleženci iz drugih evropskih držav, je bila brez dvoma dodana vrednost,« ocenjuje. Kot pravi, so pri Nacionalni agenciji že zaprosili za akreditacijo, ki bo Ljudski univerzi Ajdovščina omogočala, da bodo to starostno skupino v prihodnje bolj enostavno vključevali v podobne aktivnosti, predvsem na nadvse aktualnih področjih trajnostnega razvoja, digitalnih spretnosti in kompetenc ter jezikovnih izobraževanj. In kakšno je po njenih ocenah zanimanje starejših za tovrstne izobraževalne programe? »Za nami je šele prva izkušnja, ki pa je bila nadvse pozitivna. Bili smo prijetno presenečeni nad odzivom. Praktično vsi, ki so bili k izobraževanju povabljeni, so se pozitivno odzvali in sodelovali,« ugotavlja, zato je prepričana, da bo podobnih zgodb v prihodnje še več.

Katja Željan

* Vir in fotografije: Ljudska univerza Ajdovščina   

Deli Nazaj