Aktivnosti znotraj programa Mladost na burji so razdeljene na štiri področja in zasledujejo naslednje cilje:
- MOJA SKUPNOST – aktivno sodelovanje v družbi
- MOJ PRIJATELJ – solidarnost do ranljivejših skupin
- MOJ POKLIC – razvoj kompetenc za podjetništvo in izbran poklic
- MOJE ZDRAVJE – zdrav način življenja in varovanje okolja
Šolsko leto 2024/2025 je bilo v Mladosti na burji zares pestro. V program nam je uspelo privabiti veliko otrok in mladine; skupaj z njimi so v projekt zapluli številni učitelji in učiteljice, ki delujejo kot njihovi mentorji. Ob tem ne smem pozabiti omeniti vrtcev, ki v programu osvajajo značko Grozdek. Zlati so – to je najboljši izraz za vrtčevske otroke, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, ki so ves čas pridno izpolnjevale dnevnike in vanje lepile nalepke Grozdek. Grozdki so kot čebelice, ki vestno in sproti izpolnjujejo svoje dnevnike – zaradi tega jih velja posebej izpostaviti.
Najprej naj razložim pomen značk v programu. Mladost na burji je stopnjevalni vzgojni program, katerega vodilo je zbiranje značk. Njegov glavni cilj je spodbujati aktivno sodelovanje mladih v lokalni in širši skupnosti, jih povezovati in spodbujati njihovo prostovoljsko udejstvovanje.
Kot vodja programa Mladost na burji sem junija prejela številna prijetna poročila učiteljev in vzgojiteljev, ki so opisovala zanimive aktivnosti, ki so jih izvajali udeleženci. Nekatere aktivnosti so bile tako presenetljive, da niti sama nisem verjela, kaj vse zmorejo osnovnošolci ob pravi podpori mentorja.
Ljubljanica, reka sedmih imen
Proti koncu maja smo se z osmošolci v tem šolskem letu odpravili na drugo šolo v naravi. Vremenski obeti so bili slabi, a naš organizator Miha nas je vabil, naj vseeno pridemo, saj so se vremenske napovedi iz ure v uro spreminjale v našo korist. In ni nam bilo žal. Vreme je bilo na koncu ravno pravšnje za pohode in veslanje – malo sonca, malo oblakov, ne prevroče, ne premrzlo. Kljub neugodnim napovedim nas je dež obiskal le en večer in eno noč, tako da smo izpeljali celoten program šole v naravi.
V petih dneh smo raziskovali pot reke Ljubljanice, ki se začne na Hrvaškem pri naselju Prezid kot Trbuhovica in se vse do Ljubljane združi s Savo.
Prvi dan nas je pot vodila skozi najhladnejši kraj v Sloveniji – Babno Polje. Sprehodili smo se po Bloški planoti, si ogledali mline in žage ob reki Obrh ter grad Snežnik. Z veliko gostoljubnostjo nas je sprejel lastnik domačije Kandare v Danah. Razkazal nam je jamo Golobina, naslednje jutro pa nas je s traktorjem zapeljal do izhodišča ob reki Stržen, kjer smo pričeli veslati. V nekaj urah smo preveslali celotno Cerkniško jezero, ki je bilo polno vode, in na katerem so že cveteli lokvanji. V Cerknici smo si ogledali muzej Cerkniškega jezera in si privoščili sladoled.
Naslednji dan nas je pot vodila v Rakov Škocjan, kjer teče reka Rak. Ogledali smo si Planinsko jamo in sotočje rek Pivke in Rake. Iz jame je pritekla reka Unica, po kateri smo pozneje veslali po Planinskem polju. Ko smo vendarle povlekli čolne iz vode, je začelo močno deževati. A ekipa organizatorjev je imela vedno rezervni načrt – namesto da bi tisto noč prenočili na polju, smo se odpeljali do Verd in prenočili pod streho. Kljub napornemu dnevu nam ni zmanjkalo dobre volje, zvečer smo se še družili s sovrstniki iz drugih šol.
V petek nas je čakal hladen dan, zato smo se izpred tabora odpravili raziskovati okolico. Ogledali smo si mali in veliki izvir Ljubljanice, Cankarjevo hišo, Sveto Trojico in Enajsto šolo. Nato smo se zabavali z igrami. Hitro je poleti postalo zelo toplo, zato so nekateri odločili, da se okopajo v reki. Zvečer smo si zasluženo zakurili ogenj in se ob njem ogreli. Zadnji dan smo s čolni zaveslali čez Ljubljansko barje vse do Ljubljane. Veslali smo več ur, s postankom v Podpeči, kjer smo se ponovno okopali, saj nas je med veslanjem že pošteno ogrelo sonce.
Na cilju so nas pričakali starši z aplavzom in Miha s pico. O, kako smo bili veseli snidenja – predvsem pa zadovoljni, da smo prehodili in preveslali tako dolgo in naporno pot. Bravo osmošolci! Verjamem, da vam je ta šola v naravi dala več izkušenj in znanja za življenje kot mnogo dni pouka v klopeh. A to zmorejo le najpogumnejši. Čestitke vsem pogumnim otrokom, ki ste bili na tej poti.
Ksenija Francetič
Zabavno, mar ne? Mnogi med nami ne vemo, kaj vse se lahko počne ob naših rekah. Naj nas to navdihne in spodbudi k razmišljanju o vsem, kar se da početi ob Hublju in v njegovi okolici. Poletni čas je ravno pravšnji, da razmislimo, katere ustvarjalne radosti bi nam bile po godu. V Mladosti na burji neprenehoma ustvarjalno razmišljamo.
Junija smo se posebej posvetili razmisleku o uporabnosti preprostih materialov pri izdelovanju različnih izdelkov, na primer voščilnic, lutk in podobnega. Osebno me je navdihnila preprosta zelena vrvica. Nekega dne sem z njo vezala pentlje na darila za prostovoljce, ko me je nenadoma prešinila misel: zakaj ne bi iz vrvice izdelala lutko? Tako je nastala mala zelena Popi, moja lutka iz vrvice.
Vsaka ideja lahko privede do rezultata. Junij je bil gotovo mesec, ki je burjo usmeril v pravo smer – v smer rezultatov. Navdušuje me, da se je k programu pridružilo veliko več mladih kot lani, in da se ta trend nadaljuje. To je jasen znak, da delamo nekaj dobrega na pravi način. To pomeni, da so naši mladi aktivni in da jim moramo še naprej omogočati, da so vključeni v lokalno okolje.
Junija smo tudi razmišljali, katera drobna orodja so uporabna pri izdelavi voščilnic, lutk ipd. Osebno me je navdihnila zelena vrvica — nežno sem vezala pentljice na darila za prostovoljce, ko se mi je porodila ideja: “Zakaj ne bi poskusila narediti lutko samo iz vrvice?” Tako je nastala mala zelena Popi, moja lutka iz vrvice.
Vsaka ideja lahko privede do rezultata. Junij je bil mesec, ki je usmeril burjo v pravo smer – v smer rezultatov. Veseli me tudi, da se je v program vključilo več mladih kot lani; številka narašča iz leta v leto. To je znak, da počnemo nekaj dobrega in na pravi način.
Mladost na burji je dolgoročni program, ki mlade spremlja vse od vrtca do dopolnjenega 21. leta. Sredi programa je prestižna Zlata Kastra – značka, ki jo pridobijo devetošolci. Ob koncu programa devetošolci pripravijo zaključno nalogo.
Zaključek junija je čas, ko se mavrične barve simbolično zlijejo v praznovanje vseh, ki soustvarjamo program Mladost na burji. Ob zaključku šolskega leta na poseben način izpostavimo trud, ustvarjalnost in predanost učencev ter njihovih mentorjev. Ena od osrednjih točk je slavnostna podelitev Zlate Kastre, priznanja, ki ga učenci prejmejo iz rok župana občine Ajdovščina. Prireditev vedno spremlja srčen in ustvarjalen kulturni program v izvedbi osnovnošolcev, zatem pa sledi prijetno druženje s pogostitvijo.
Takšni dogodki nas povezujejo in nas spomnijo, kako pomembna je skupnost, ki verjame v mlade. Iskrena hvala učencem, mentorjem, staršem, ravnateljem in vsem sodelujočim, ki s svojo energijo, časom in odprtim srcem soustvarjate zgodbo Mladosti na burji.
Prav tako smo hvaležni lokalnima podjetjema Incom d.o.o. in Fructal d.o.o., ki z donacijami prispevata k oblikovanju nagradnih daril za prejemnike Zlate Kastre. Tudi po njuni zaslugi program presega meje šolskih učilnic in postaja most med izobraževanjem, gospodarstvom in skupnostjo. Mladost na burji ni le šolski program, ampak gibanje, ki spodbuja sodelovanje, zaupanje in zavest o tem, da skupaj lahko ustvarjamo boljšo prihodnost.
* Članek je bil prvotno objavljen v julijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina
* Vir in fotografije: Manca Batič, vodja projekta Mladost na burji - Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina