Na slovesnosti je rektor, prof. dr. Boštjan Golob, v nagovoru poudaril, da je univerza "mozaik vseh ljudi, ki so jo gradili in prispevali k njenemu razvoju". Ob tem se je zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem ter nagrajencem, ki so v preteklih desetletjih univerzi »vlili življenje in jo popeljali v zrelo obdobje«.

Posebej se je dotaknil vprašanja povezave med znanostjo, kulturo in narodno identiteto. Kot je dejal: "Znanost in znanje sta nepogrešljiv del kulture, in kot taka sodita tudi med osnovne stebre narodne identitete." Spomnil je, da so ravno znanstvena in raziskovalna dela slovenskih velikih osebnosti – na primer Trubarja in Valvasorja – utrdila prostor slovenskega jezika, umetnosti in kulture v širšem evropskem kontekstu. Ob tem je opozoril na prihodnje potrebe družbe: "Napovedi kažejo, da bo Slovenija v naslednjem desetletju letno potrebovala okoli 10.000 visoko izobraženih kadrov, pri čemer vsako leto ostaja nezasedenih približno 3.000 takih delovnih mest. Mar ne bi bilo pametno posebno skrb posvetiti inštitucijam znanja v Sloveniji?"

V govoru je izpostavil tudi izzive, s katerimi se sooča evropski visokošolski prostor, predvsem razdrobljenost, zaradi katere evropske univerze težko konkurirajo večjim ameriškim in azijskim ustanovam. Univerza v Novi Gorici se na te izzive odziva z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih mrežah, kot je Evropska univerza ACROSS, ki povezuje deset univerz z obmejnih območij Evrope. Poleg tega je rektor predstavil vizijo nadaljnjega razvoja Univerze v Novi Gorici, ki vključuje oblikovanje novega čezmejno usmerjenega in v mesto odprtega fakultetnega centra v Novi Gorici, trajnostno naravnanega, vsestransko uporabnega in povezanega z namestitvenimi kapacitetami v Gorici in Rožni Dolini. Prav tako je izpostavil raziskovalno-razvojne laboratorije v Ajdovščini, kjer bodo znanstveniki in študenti delali z ramo ob rami s tehnološko prebojnimi podjetji, ter nadaljevanje stoletne tradicije z znanstvenim pristopom k izkoriščanju naravnih danosti v dvorcu Lanthieri v Vipavi. "Če bi ljudje ne imeli takih ciljev, univerza pred 30 leti verjetno sploh ne bi bila ustanovljena,« je dejal in dodal, da univerzo tudi danes navdaja »izjemen optimizem ob zamišljanju prihodnjih projektov". Ob koncu je prof. dr. Golob poudaril pomen vseh, ki so univerzi omogočili prehojeno pot: "30 let za inštitucijo je malo. A Univerza v Novi Gorici je v tem času jasno pokazala, po kateri poti stopa in kakšen je njen potencial."

Slavnostni govornik je bil dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, zbrane pa je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta RS, Marko Lotrič. Na slovesnosti so bili podeljeni tudi častni nazivi Univerze v Novi Gorici. Prvič v zgodovini univerze je naziv častna doktorica – doctor honoris causa – prejela ženska: mednarodno priznana astrofizičarka in direktorica za znanost Evropske vesoljske agencije ESA, prof. dr. Carole Mundell. Rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjan Golob, ji je naziv podelil za dolgoletno plodno znanstveno raziskovalno sodelovanje z raziskovalci in raziskovalkami iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici ter za izjemne zasluge pri njihovi uveljavitvi v mednarodnem raziskovalnem prostoru.

Podeljena sta bila tudi dva naziva zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici, ki sta jih prejela prof. dr. Mladen Franko in prof. dr. Gvido Bratina. Oba sta na svojih področjih pustila izjemen pečat na znanstveni odličnosti Univerze v Novi Gorici, hkrati pa sta ji z organizacijskega vidika vlila moč za transformacijo od začetne Fakultete za znanosti o okolju do današnje polnokrvne univerze s šestimi fakultetami in akademijo.

Poleg tega je 18. septembra, ob obisku prof. dr. Joachima Mnicha, univerza podelila še en naziv častni doktor – doctor honoris causa – . Prof. dr. Mnich je eden vodilnih strokovnjakov in strategov na področju fizike visokih energij v Evropi in svetu ter direktor raziskav in računalništva v Evropski organizaciji za jedrske raziskave CERN. Naziv je prejel za izjemen prispevek k razvoju fizike visokih energij v Sloveniji, tudi na Univerzi v Novi Gorici, za uveljavitev slovenskih raziskovalcev na tem področju v mednarodnem prostoru ter za prispevek k razvoju eksperimentalne fizike osnovnih delcev.

S svojo prisotnostjo so slovesnost počastili številni visoki gostje, med njimi: predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. Peter Štih, podpredsednik Vlade RS Matej Arčon, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, rektorice in rektorji slovenskih in tujih univerz ter veleposlanice in veleposlaniki.

Umetniško interpretacijo besedil, ki povezujejo znanost in kulturo, je na slovesnosti predstavila diplomirana gledališka igralka, magistra umetnosti, gledališka režiserka in tudi dolgoletna pridružena profesorica za scenaristiko na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, predvsem pa tudi pobudnica ideje in vodja kandidature za brezmejno Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 Neda Rusjan Bric, video animacijo pa je pripravila alumna Akademije umetnosti Polona Zupan.

* Vir: Univerza v Novi Gorici    

* Vse fotografije: Cimet Studio    

Deli Nazaj