Onesnaženost zraka z delci je velik javnozdravstveni problem in najpomembnejši vpliv okolja na naše zdravje. Čeprav so mejne vrednosti masnih koncentracij za delce v Evropski Uniji že zakonsko določene, nova Evropska direktiva o kakovosti zraka (2024/2881) priporoča tudi merjenje oksidativnega potenciala (OP) delcev. Ta parameter kaže sposobnost delcev, da povzročijo oksidativni stres v človeškem telesu – to je ključen mehanizem pri razvoju bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni. Za OP pa mejne vrednosti še niso določene. V tej mednarodni študiji avtorji prvič v tako širokem obsegu predlagajo meje izpostavljenosti, ki bi lahko služili kot osnova za bodoče evropske standarde.

Raziskovalci so zbrali in analizirali skoraj 11.500 meritev oksidativnega potenciala z 43 lokacij po vsej Evropi (mestne, industrijske in podeželske). Uporabljeni sta bili dve standardizirani metodi za merjenje oksidativnega potenciala delcev (testa OP-AA in OP-DTT, ki temeljita na pljučnih antioksidantih). To predstavlja najobsežnejšo bazo podatkov, ki je bila doslej zbrana na to temo.

Rezultati poudarjajo pomen zmanjšanja emisij iz prometa in kurjenja lesa

Opazili so izrazito prostorsko variabilnost oksidativnega potenciala: mestna območja ob cestah so imela vrednosti do trikrat višje kot podeželska. Delci iz cestnega prometa in kurjenja lesa so se pokazali kot glavni viri oksidativnega potenciala v evropskem ozračju. Da bi povprečne mestne ravni OP znižali na tiste, ki so značilne za najmanj onesnažena urbana območja, bi bilo potrebno zmanjšanje emisij za 15% iz vsakega od obeh virov. Če bi bili bolj ambiciozni in bi hoteli slediti smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (letno povprečje delcev PM10 nižje od 15 μg/m³), bi bilo treba emisije iz prometa in kurjenja lesa zmanjšati vsaj za 65 %. Zanimivo je, da lahko industrijske emisije močno prispevajo k OP, ne da bi prav veliko prispevale h koncentracijam delcev, kar kaže na njihovo močno sposobnost povzročanja oksidativnega stresa, kar smo izmerili v občini Kanal ob Soči.

Prelomna študija za oblikovanje ukrepov za izboljšanje javnega zdravja v Evropi

V raziskavi so raziskovalci zbrali prvo veliko usklajeno bazo podatkov o oksidativnem potencialu delcev v Evropi. Študija kaže, da bi spremljanje oksidativnega potenciala – poleg koncentracije mase delcev – lahko bistveno izboljšalo oceno izpostavljenosti prebivalstva onesnaženosti zraka in učinkoviteje usmerjalo ukrepe za zmanjšanje emisij. Raziskava postavlja znanstvene temelje za določitev bodočih mejnih vrednosti oksidativnega potenciala, tako da izdela realističnih scenarijev izpostavljenosti. Predstavlja ključen mejnik pri izvajanju prenovljene evropske direktive in pri oblikovanju javnozdravstvene obravnave vplivov onesnaženega zraka.

Prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere in dekan Fakultete za znanosti o okolju: "Zdaj, ko je meritev oksidativnega potenciala del nove evropske direktive, moramo razmisliti, kako uporabiti ta novi parameter za zmanjšanje vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje. Meritev na 43-tih lokacijah po celi Evropi omogoča kvantitiven pristop k oceni izboljšanja in nam daje ravni oksidativnega potenciala, ki jih lahko začnemo uporabljati kot začasne mejne vrednosti. Hkrati je to zelo pomemben korak k standardizaciji novih parametrov iz direktive - tu je prispevek Univerze v Novi Gorici in podjetja Haze Instruments ključen ne samo pri oksidativnem potencialu, pač pa tudi pri črnem ogljiku."

* Vir: Univerza v Novi Gorici     

* Naslovna fotografija: Franko Žgavec    

Deli Nazaj