Belgijski šolski sistem je organiziran v okviru treh jezikovnih skupnosti oziroma regij, od katerih ima vsaka svoj izobraževalni sistem: flamska, valonska in bruseljska regija. Mobilnost je potekala v flamski regiji, kjer izobraževanje temelji na jasno strukturiranem kurikulu in doslednem nadgrajevanju predznanja. Poseben poudarek namenjajo zgodnjemu razvoju spretnosti, ki jih nato sistematično poglabljajo skozi vsa leta šolanja. Predstavniki gostujoče šole so med drugim izpostavili tudi rezultate mednarodnih raziskav znanja, v katerih se belgijski učenci uvrščajo zelo visoko, predvsem na področju matematike, finančne pismenosti in bralnih veščin. Prav bralna pismenost predstavlja eno izmed osrednjih prioritet flamskega izobraževalnega sistema.

Strokovni program se je začel na DHOS Brugge HIVO West-Vlaanderen, organizaciji, namenjeni strokovni podpori učiteljem in šolam. Na imenovani instituciji belgijskim učiteljem nudijo različna strokovna izobraževanja, s katerimi ti nadgrajujejo svoje znanje in razvijajo kompetence, ki so pogoj za strokovno napredovanje. Tam je bil predstavljen flamski šolski sistem ter koncept pomena predznanja. Gostitelji so poudarili, da učenci lažje razumejo zahtevnejše vsebine, kadar imajo trdne temelje, zato že pri najmlajših učencih sistematično razvijajo jezikovne, matematične in kognitivne spretnosti, ki jih skozi leta šolanja nato nadgrajujejo.

V nadaljevanju našega potovanja smo učiteljice obiskale osnovni šoli Spanjeschool in Sint-Jozefschool, kjer smo lahko neposredno opazovale izvajanje pouka. Pouk poteka od 9.00 do 16.00, z uro in pol dolgim odmorom za kosilo. V tem času nadzor nad učenci izvajajo plačani prostovoljci, kar učiteljem omogoča strokovno izmenjavo informacij o učencih ter skupno refleksijo dneva. Takšna organizacija spodbuja timsko delo in sprotno reševanje pedagoških izzivov.  

Na obeh šolah je bil izrazit poudarek na razvijanju bralnih veščin in skrbi za flamski materni jezik. Branje sistematično spodbujajo na več ravneh: z branjem v paru, individualnim branjem z učiteljem ter medvrstniško pomočjo, kjer starejši učenci dve uri tedensko berejo mlajšim. V šolo prihajajo tudi prostovoljci, ki otrokom berejo ter sodelujejo pri izvedbi bralnih preizkusov. Na podlagi rezultatov učence dodatno usmerjajo in individualno podpirajo. Zaposlena je tudi pedagoginja, ki se posveča izključno učencem z izrazitejšimi bralnimi težavami. Navdušene smo bile nad sistematičnim konceptom nudenja pomoči mlajšim učencem s težavami pri opismenjevanju. Za to uporabljajo posebne računalniške programe in imajo razvite protokole spremljanja napredka. Tako zmanjšujejo vrzeli v znanju med vrstniki, ki bi se sicer povečevale. Veliko pozornosti branju namenjajo že v predšolskem obdobju. V vrtcih sistematično razvijajo finomotoriko, grafomotoriko, razvrščanje in delo v skupinah. Prehod med vrtcem in šolo je tesno povezan in strokovno usklajen. Posebno simbolno vrednost ima praznik v prvem razredu, ko učenci spoznajo vse črke, kar dodatno krepi motivacijo za učenje branja.

Šole so prostorsko velike, svetle in dobro opremljene. Učilnice imajo interaktivne table, številne didaktične pripomočke ter urejene bralne kotičke. Zunanje površine vključujejo igrala in omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa. Fizično okolje tako podpira sodobne pristope poučevanja in učenja.

Posebna pozornost je namenjena tudi učencem s posebnimi potrebami. Ti so pogosto vključeni v manjše skupine glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev. Individualnega poučevanja je manj, vendar je na voljo dodatni učitelj, ki nudi skupinsko ali individualno pomoč. Sistem je strukturiran in usmerjen v prilagajanje potrebam skupine. Učencem, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij, je na voljo manj individualne podpore kot učencem z drugimi vrstami primanjkljajev.

V okviru Erazmus mobilnosti smo obiskale tudi šolo Spermalie Brugge, namenjeno učencem z večjimi primanjkljaji na področju sluha, govora, vida ter učencem z avtizmom. Gre za vrtec in osnovno šolo, kjer je delo prilagojeno specifičnim potrebam posameznih skupin. V Belgiji so šole za učence s posebnimi potrebami organizirane glede na vrsto primanjkljaja – ločeno za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, učence z učnimi težavami, avtizmom, fizičnimi ovirami, ADHD, za hospitalizirane učence ter za učence s čustvenimi in vedenjskimi ali psihičnimi težavami. Ob obisku so bile predstavljene številne specializirane didaktične rešitve, med drugim pripomočki za brajico, taktilne zgibanke ter druga učna sredstva, ki omogočajo multisenzorno učenje.

Mobilnost je bila strokovno izjemno bogata in je omogočila poglobljen vpogled v sistematičnost flamskega izobraževalnega prostora. Pridobljena znanja in izkušnje predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnji strokovni razvoj ter razmislek o prenosu dobrih praks v domače šolsko okolje.

* Vir in fotografije: Kaja Slokar (OŠ Dobravlje)    

Deli Nazaj