Koncentracije puščavskega peska so v večini Evrope narasle med letoma 2012 in 2021. Povečanja so bila najvišja v južni Evropi in okoli Sredozemlja. Raziskovalna skupina povezuje povečanje s spremembami regionalne atmosferske cirkulacije in dolgoletnim širjenjem Sahare. »Vse kaže, da podnebne spremembe, ki jih povzročamo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave,« ugotavlja prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, ki je sodeloval pri študiji. Mednarodna raziskovalna skupina svari, da lahko povečanje prispevka puščavskega peska pomembno vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi.

Mineralni puščavski pesek je pomembna sestavina delcev v zraku, še posebej delcev, manjših od 10 mikrometrov (PM10), in lahko škoduje zdravju, saj je povezan s povečanim tveganjem za astmatične napade in povišano smrtnostjo. V delih Evrope so doslej sicer poročali o vedno močnejših dogodkih puščavskega peska, ni pa bilo jasno, ali je ta trend značilen za vso celino in kaj ga povzroča.

Mednarodna raziskovalna skupina je zbrala okoli 18.500 dnevnih meritev kovin, povezanih s puščavskim peskom (aluminij, titan, silicij, kalcij in železo), na 103 podeželskih in mestnih lokacijah po Evropi in jih uporabila za razvoj modela strojnega učenja dnevnih koncentracij puščavskega peska v PM10 med letoma 2012 in 2021. Ugotovila je, da so se koncentracije peska v tem obdobju povišale na večini območij Evrope, pri čemer so bili porasti največji nad Italijo, Jadranskim in Egejskim morjem. Do leta 2021 je saharski pesek v južni Evropi predstavljal skoraj tretjino letne referenčne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije za PM10. V južni Evropi so prebivalci doživeli povprečno 46 dogodkov puščavskega peska na leto, kar je bilo povezano s približno 0,67-odstotnim povečanjem dnevne smrtnosti.

Študija ugotavlja, da dogodki onesnaženja s puščavskim peskom sicer niso postali pogostejši, so pa v delih južne Evrope postali intenzivnejši. Analiza ledenih jeder iz alpskih ledenikov je prav tako pokazala, da se je odlaganje puščavskega peska od predindustrijskega obdobja povečalo za približno 110%. To dolgoročno naraščanje količine prahu je povezano z izsuševanjem severne Afrike in spremembami vzorcev atmosferske cirkulacije.

Mednarodna znanstvena skupina zaključuje, da bi onesnaženje s prahom lahko postalo vse večji izziv za javno zdravje in cilje na področju kakovosti zraka.

Raziskovalci in raziskovalke iz Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s pilotom Matevžem Lenarčičem, Evropsko vesoljsko agencijo in podjetjema Haze Instruments d.o.o. in Aerosol d.o.o. z meritvami na tleh in v zraku ločujejo vplive saharskega peska in saj k segrevanju atmosfere.

https://doi.org/10.1038/s41586-026-10743-w

https://www.nature.com/articles/s41586-026-10743-w

* Vir in fotografija: Univerza v Novi Gorici    

Deli Nazaj