Že od nekdaj imamo Gorjani vodo za nekaj svetega, z neba danega. Nismo 'kar tako' postavili spomenik Materi Gorjanki. Spomenik je simbol trpežne gorjanske žene, ki je s pitno vodo oskrbovala številčno družino tako, da jo je v posodi na glavi nosila iz Doline. Hrepeneli smo vsaj po kakšnem majhnem potočku, a kaj, ko nam vsa mokrota preprosto spolzi tja dol v Hubelj. Zaustavili smo jo le v kakšnem kalu, kjer pa žal žuborenje in klokotanje ne pride v poštev. Ker so leta vedno bolj sušna, se še v kalih ne zadržuje več voda in se ne sliši več kvakanje žab.

Novi časi, nove tehnologije, predvsem pa inovativen in deloven domačin je naredil korak naprej. Ne samo žuborenje in klokotanje, ampak zvoki pravih vodnih curkov, ki jih spremljajo še svetlobni efekti. Da. Pod Sinjim vrhom, tik ob cesti, ki se vzpenja do gostišča, imamo pravo fontano. Pavel Ipavec (Sinavrski) je bil zadnjih 14 let zaposlen v obratu Sensum na Otlici. Kovaške in kovinarske veščine pa je že prej pridobival v podjetju Duka.

Saj veste, mnogo upokojencev skrbi, kaj bodo delali, ko bodo nastopili 'zadnjo službo'. Pavel je imel v glavi že načrt in takoj po upokojitvi lani septembra, se je lotil dela. V svoji delavnici je tudi v mrzlih zimskih dneh ustvarjal: brusil, stružil, varil, barval … Prvo oktobrsko nedeljo je v krogu sorodnikov in prijateljev pripravil otvoritev fontane. Nestrpno smo čakali, da se stemni, in nato občudovali veličastne curke, ki se prelivajo v mavričnih barvah. Da se je druženje zavleklo pozno v noč, je pripomogla (poleg pijače in jedače) še lesena peč, ki jo je Pavel pripravil prav v ta namen.

Prostor, velik cca. 16 kvadratnih metrov in posut s prodnikom, lepo zapolnjuje mlinček. Ohišje je najprej naredil iz aluminija, nato pa ga oblekel s kamnom in lesom. Na kolo iz lesenega žleba priteče voda in ga poganja. V mlinu enakomerno udarja kladivo, ki Pavla spominja na njegovo kovaško službo. V sredini stoji vodnjak, ki je pravzaprav fontana. Pod prostorom je zbiralnik vode in pa tudi cel kup cevi, kablov, ventilov in elektronike. Njihov namen in uporabo poznata le Pavel in njegov nečak Luka, ki mu je pomagal pri programiranju fontane.

Upamo, da Pavel načrtuje še kakšen nov projekt. S fontano je mladim pokazal, da se ideja res lahko oblikuje na računalniku, a potrebne so pridne in natančne roke, da se le-ta spravi v pogon. Gorjani smo veseli in ponosni na Pavlovo umetnijo. Končno nam je uspelo zadržati vsaj malo vode na naši Gori. Vam v Dolini pa priporočamo, da se zvečer ozrete proti Sinjem vrhu. Lahko gledate mavrične curke od daleč, lahko pa pridete bliže. Pavel je vsakemu pripravljen pokazati svoj projekt.

* Vir in fotografija: Ivica Vidmar    

Deli Nazaj