S to razstavo se spominjamo 50. obletnice, ko se je 16. januarja 1969 na praškem Venčeslavovem trgu zažgal 20-letni študent Jan Palach. Želel je spodbuditi svoje sodržavljane, da bi se uprli začenjajoči se “normalizaciji” (zgodovinsko obdobje na Češkoslovaškem: od okupacije iz strani vojsk Varšavskega pakta leta 1968 do Žametne revolucije leta 1989).

Čeprav mu političnega razvoja na Češkoslovaškem ni uspelo obrniti, se je vtisnil globoko v spomin družbe. Že od njegove smrti se ga spominjamo predvsem kot simbola – bakle, žrtve ali narodnega junaka.

Namen te razstave je ponuditi drugačen pogled in približati življenje in dejanje Jana Palacha v zgodovinskem kontekstu s pomočjo arhivskih dokumentov, fotografij, filmskih posnetkov in predmetov (vključno z zadnjimi dopisi Jana Palacha). Razstava si prizadeva uvrstiti njegovo zgodbo v kontekst praške pomladi in začenjajoče se “normalizacije”, približuje Palachovo življenje in idejno zaledje, iz katerega je izhajal, predstavlja načrtovanje in samo izvedbo njegovega dejanja, kakor tudi odziv, ki ga je v družbi sprožil. Pozornost je bila posvečena tudi Ryszardu Siwcu, Janu Zajícu in Evženu Plocku.

Avtorji razstave: Petr Blažek, Patrik Eichler, Jakub Jareš.
Oblikovalec razstave: Jáchym Šerých.
Organizatorja izvirne razstave na Češkem: Filozofska fakulteta Karlove Univerze, Narodni Muzej.
Organizatorja razstave v Sloveniji: Češko-slovensko društvo, Zavod Zimske urice.

Ogled razstave je mogoč od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00.