Ura je okrog desete dopoldan. Učinek prve kave popušča, razmišljate o drugi, trebuh vas že opominja, da je čas za malico. Ko pridete v pisarno se vaš pogled ustavi na mizi. Zagledate cel kup papirjev, čaka vas vodenje sestanka in vsebine sestanka še neodprte grozeče ležijo na mizi. Telefon zvoni, »Le koga sem pozabil/-a poklicati?« In zvečer pričakujete obisk, stanovanje je razmetano, hladilnik je prazen in vi, ki ste vedno izvrstni gostitelj boste razočarali… STOP! Ustavimo tukaj film. Kakšen občutek v telesu je povzročil zgornji opis?
Pojavi se lahko občutek stiskanja v prsih, hitro razbijanje srca, napetost v mišicah, neprijetne misli, občutek strahu in tesnobe, lahko postanemo razdražljivi in občutljivi. Vse to so simptomi, ki se lahko pojavijo ko doživimo stresno reakcijo. Na to, kaj bomo doživeli kot stres vplivajo številni dejavniki; naša osebnost, izkušnje, okoliščine in energetska opremljenost, zato se ljudje med seboj razlikujemo in različno zaznavamo stres. Stresni odziv je avtomatski odziv telesa na zaznano nevarnost, da naše telo ostane v ravnovesju, pa je zelo pomembno, da stresnemu odzivu sledi sprostitvena reakcija, za katero moramo poskrbeti sami. Slednja je pomembna za dobro delovanje imunskega sistema, za kar se nam, še posebej v današnjih časih, splača poskrbeti.
Prav tako s skrbjo za duševno zdravje krepimo lastno odpornost na stres in spretnosti obvladovanja stresa ter vplivamo na kvaliteto odnosov in zadovoljstva z življenjem.
Ni zdravja brez duševnega zdravja. Skrb za slednjega je pomembna ves čas in tekom celotnega življenja. Duševno zdravje ne pomeni le odsotnost težav ali bolezni, ampak je duševno zdrav tisti posameznik, ki ima dober odnos do sebe in drugih, se uspešno sooča z izzivi ter problemi vsakdanjega življenja in doprinaša skupnosti, v kateri živi.
Dobro duševno zdravje posamezniku omogoča udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.
Svetovni dan duševnega zdravja, ki smo ga obeležili 10. oktobra, se je letos osredotočal na ozaveščanje o duševnem zdravju kot človekovi pravici – čas je, da postane duševno zdravje dostopno vsem. Vsak od nas ima lahko skozi življenje težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Kadar težave pomembno ovirajo naše vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija. Osebe, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni lahko deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Stigma pa lahko neugodno vpliva tudi na dostopnost oziroma potek zdravstvene obravnave.
V Centru za krepitev zdravja ZD Ajdovščina pomagamo s širjenjem znanj o obvladovanju stresa, spoprijemanjem z depresijo in tesnobo, pomagamo razvijati zdrave navade in poiskati motivacijo za doseganje zastavljenih ciljev. V kolikor potrebujete pomoč, lahko stopite v stik z nami preko telefonske številke 051 671 071 in 051 656 694, ali preko e-pošte: in ckz-.
* Vir: Psihologinji iz Centra za krepitev zdravja Ajdovščina
* Naslovna fotografija: Freepik
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
