Začetek junija, zadnji mesec pouka, napetost v šoli popušča, tempo se umirja, poletje nas vabi na plaže, naš zbor pa čaka še napeta preizkušnja ali pa morda nepozabna dogodivščina … V nedeljo so do zadnjega sedeža napolnili avtobus in do zadnjega kotička tudi prtljažnike. Marsikaj je bilo še potrebno vzeti s sabo poleg kovčkov in potovalk. Posebno mesto so, poleg inštrumentov, dobile čudovite obleke za nastop, ki so prav gotovo tudi pripomogle k uspešni zgodbi. Še slovo od staršev in dogodivščina se začne. Dvourno pot bi skoraj podaljšalo zaprtje ceste, vendar smo uspeli priti tudi preko te prepreke in že kmalu se je pod nami pokazala Opatija. Še ozka ovinkasta cesta skozi naselja do Moščeniške Drage in že smo se lahko namestili v hotel. Čas prvega nastopa se je bližal, še vaja in že smo stali na odru v hotelskem atriju. Kljub močnemu soncu so zborovodkinja in pevci zbrali dovolj koncentracije za odličen nastop, ki je navdušil vse prisotne.

Prvi večer in prav tako tudi noč je bila namenjena počitku in relaksaciji pred tekmovalnim nastopom. V ponedeljek je takoj po zajtrku sledila še vaja in upevanje, nato pa smo se odpravili v Opatijo. V centru Gervais, moderni kulturni oazi Opatije, so imeli še generalko, nato pa se je čas do nastopa že kar malo vlekel. Tretji po vrsti so se zaslišali ubrani glasovi našega zbora. Vsak gib zborovodkinje Petre so pevci razumeli in upoštevali kot eno. Lepo je bilo videti pisanost oblačil in slišati pisanost glasov, ki so ustvarjali zvočno in vizualno harmonijo. Da so neprekosljivi, se nam je zdelo že ob nastopu, nismo pa vedeli, kako jih bo ocenila petčlanska mednarodna žirija vrhunskih glasbenih strokovnjakov, ki je tekmovalne nastope pevskih zborov ocenjevala na višjem nivoju.

V desetih točkah se je na tekmovanju predstavilo devet glasbenih sestavov, od otroškega zbora pa do zbora upokojenk. Velikemu starostnemu razponu je pestrost dodajalo še dejstvo, da so pevci prihajali iz petih držav. Koncert je zaključilo ubrano petje Terceta sester Kobal, ki so prav tako potovale z nami, saj sta dve tudi članici zbora.

Za pevce je nato sledilo sproščanje na morski obali in napeto čakanje na razglasitev rezultatov, ki je sledila ob 17. uri. Takrat so se v dvorani ponovno zbrali vsi pevci, a tokrat ne na odru. Iz parterja smo opazovali mizo s priznanji in tremi pokali, ki bodo nekomu okronali nastop. Bronastemu priznanju so sledila srebrna, našega zbora ni bilo med njimi. In nato zlata, zlate sestre Kobal in zlat in navdušen naš zbor. A trije pokali so še vedno pokončno stali na mizi. Napetost, da bi jo lahko rezal! Prvi pokal grev roke najboljši zborovodkinji Petri, pokal za najboljši program prav tako dobi naš mladinski zbor. Sliši se vzdihe, skoraj se sliši celo misli pred podelitvijo največjega pokala za najboljši zbor tekmovanja. Mladinski zbor OŠ Danila Lokarja, se zasliši z odra! Nepopisno navdušenje se razlega po dvorani, srečo, prijateljstvo, povezanost, domoljubje pa je čutiti v zraku. Poplačane so vse ure vaj, dela, nastopov in energije vseh pevcev, zborovodkinje Petre, ki je pripravila odličen program in pianistke Larise, ki je k nastopu prispevala spremljavo.

Spodobi se, da tako dober zbor sklene prireditev s še eno pesmijo. Pisana druščina je s sproščenim petjem, brez tekmovalne treme zapela še enkrat in marsikatera solza sreče se je utrnila. Večer na morski obali je bil nato mnogo bolj sproščen in razigran kot prejšnji, seveda pa brez pesmi ni šlo. Pesem ob zvokih kitare so valovi ponesli čez morje.

V torek je sledila še adrenalinska dogodivščina v vodnem parku Istralandija, ki se je ta dan prav tako vodno končala. Pred šolo nas ja namreč pričakala množica staršev, do katere smo morali pripeljati skozi vodni 'špalir', s katerim so nas prijetno presenetili člani Gasilskega društva Ajdovščina. Verjamem, da so bili ti, s čustvi in dobro voljo nabiti dnevi, plačilo za nazaj, pa tudi velika spodbuda za naprej.

Hvala vsem pevcem, ki so s petjem ponesli Ajdovščino in šolo preko domačih meja. Hvala zborovodkinji Petri za vse znanje, za vse namige, za vse ure vaj, tudi tiste, ko vse ne gre čisto prav. Hvala Larisi Štrukelj za to, da so ob njeni spremljavi pesmi zvenela še lepše. Hvala pa tudi tistim, ki ste napolnili naš prtljažnik s prigrizki za čez dan in tistim, ki ste s svojimi sredstvi pripomogli k temu, da so si lahko to dogodivščino, kljub precejšnjemu finančnemu zalogaju, privoščili vsi pevci.

Zahvaljujemo se vsem našim donatorjem.

* Vir: Marta Benko

* Fotografije: Matjaž Simonič & Valentina Kobal

Deli Nazaj