Ko je bil mlajši, je bil pravi strokovnjak za dinozavre, vse je vedel o njih. In zdaj ga navdušuje zlasti stari Egipt.

V novi slikanici skozi zgodbo Jureta in kustosa izvemo vse o edini staroegipčanski mumiji pri nas, kako je prispela v muzej, kdo jo je poslal, kdo se skriva za vsemi povoji.

Najstarejši muzej na Slovenskem je leta 2021 obhajal 200 let svojega obstoja. Leta 1821, točneje 15. oktobra, so deželni stanovi sprejeli odločitev, da Kranjska potrebuje svoj muzej, in tako je nastal Kranjski deželni muzej, predhodnik Narodnega muzeja Slovenije. V sklopu častitljivega jubileja so v muzeju izdali novo dokumentarno slikanico Jure in mumija. Zgodba ljubljanske mumije. Slikanica pripoveduje o Antonu Lavrinu, rojaku iz Vipave, ki je bil v Prešernovem času avstrijski diplomat v Egiptu. Postal je priznan zbiratelj staroegipčanskih starin in eden prvih raziskovalcev starodavne civilizacije ob Nilu. Prizadeval si je, da bi tudi rojaki na Kranjskem imeli staroegipčanske spomenike in se tako seznanili s takrat skrivnostno deželo piramid in faraonov. V slikanici je egipčanska mumija, ki jo je Lavrin podaril deželnemu muzeju, podrobno opisana, razložen pa je tudi postopek mumificiranja umrlih v starem Egiptu. Prav tako zanimiva in razburljiva je bila pot naše mumije, ki je leta 1846 potovala kot navaden tovor na ladji iz Aleksandrije v Trst, od tam pa s konjsko vprego v Ljubljano. Ko so mumijo postavili na ogled ljubljanskim meščanom, je vzbudila veliko zanimanje in navdušenje javnosti, o njej so pisali v dnevnem časopisju kot o veliki atrakciji. Morda si jo je ogledal celo naš največji pesnik dr. France Prešeren, ki je takrat še služboval kot odvetnik v Ljubljani.

Avtorja slikanice umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež in arheolog Tomislav Kajfež preučujeta Slovence, ki so bili v preteklosti kakor koli povezani z Egiptom in so stkali stike med nami in deželo ob Nilu. Eden najpomembnejših je bil prav vipavski rojak Anton Lavrin, ki je svoj pečat pustil tudi v rodnem kraju. Še danes na vipavskem pokopališču stojita dva staroegipčanska sarkofaga iz časa graditeljev velikih piramid v Gizi, ki ju je Lavrin poslal v domači kraj za družinsko grobnico. Tako je Vipavo vpisal na seznam krajev z izredno pomembnima egiptološkima kamnitima spomenikoma.

Čudovite ilustracije v slikanici so nastale pod prsti priznanega slovenskega ilustratorja Jureta Engelsbergerja. Vseh enaindvajset ilustracij je avtor v času od 28. maja do 18. junija tega leta razstavil v ajdovski Galeriji Lična hiša. Odprtje razstave so avtorji slikanice in sodelavci Galerije Lična hiša obogatili s priložnostnim programom: s predstavitvijo avtorjev, predavanjem o ljubljanski mumiji in z živo glasbo, zloženo prav za to priložnost.

Založnik: Jure in mumija – Narodni muzej Slovenije (nms.si)

Razstava originalnih ilustracij: Lična hiša – Jure in mumija | (licnahisa.com)

Avtorja prispevka: Vesna Kamin Kajfež, Tomislav Kajfež

Deli Nazaj