Milanu Ipavcu je bil izostren občutek za likovno izražanje položen v zibelko. Kreativnost in visoke estetske norme so domovale tudi v Milanovi družini in se globoko usidrale v njegovo notranjost, prebujale talent ter raazplamtevale željo po lastnem raziskovanju in likovnem izražanju. Avtor se je odločil za žlahtno slikarsko tehniko olja na platno in si izbral krajino za svoje osrednje motivno izhodišče.

Čeprav prisega na realističen interpretativni slog, njegova poetika nikoli ni podvržena konfekcijski šabloni. Prepojena je z intimizmom vizualnega spremljanja, doživljanja, občutenja in slikarskega udejanjanja. Svet zunanjega je zanj optični normativ, ki ga vodi k oblikovni in barvni dovršenosti ter k odslikavanju ritmov naravnega utripa. Predstavlja mu močan impresivni moment ter prispeva k likovnemu rojstvu prepoznavnega, celo dokumentarno zapisanega, a vselej emotivno izživetega, Naravna in urbana krajina, pejsaži, pa vedute in tudi panorama so mamljiva snov za slikarjev čopič.

Milan Ipavec je slikar, ki diha z lepoto narave, pri tem pa je v nenehni komunikaciji med zunanjim in notranjim, med videnim in občutenim. Njegova slikarska dela imajo veliko občudovalcev, še posebej pa so opažena na vsakoletnem Extemperu Cinober v Idriji. Milan že dve desetletji nadaljuje tudi tradicijo očetove umetnostne obrti. Predano in intenzivno se posveča oblikovanju lesenih predmetov. Z ročnim struženjem ustvarja unikatne lesene izdelke, ki imajo najpogosteje obliko posode. Les, ki je material njegovega ustvarjanja in izražanja predstavlja še eno avtorjevo vez z lepoto narave. V vsakem kosu lesa odkriva skrite potenciale oblik, barv, struktur in tekstur. Elementarno umetnost narave podreja svojim idejam, uporabnost svojih stvaritev nadgrajuje z oblikovalsko izostrenimi prvinami, ki ga vodijo v nove pojavne oblike, oblikovno jasne in čiste, metjejsko vešče in natančno uresničene.

* Vir: Anamarija Stibilj Šajn

Deli Nazaj