Letošnja priznanja ob prazniku kulture prejeli Miran Rustja, Silva Copič in Društvo Ortaona
Ob obeležitvi kulturnega praznika je Dvorana prve slovenske vlade nocoj gostila tradicionalno podelitev priznanj Zveze kulturnih društev Ajdovščina. Slavnostni govornik je bil tokrat ljubiteljski raziskovalec in zgodovinar Boris Blažko, veliko priznanje je prejel Miran Rustja, priznanji pa sta šli v roke Silvi Copič in Društvu Ortaona. Čestitke.
Letošnji kulturni program proslave je potekal v znamenju 130-letnice rojstvaDanila Lokarja, pisatelja, ki je močno zaznamoval kulturo na Ajdovskem v prejšnjem stoletju. Pod režisersko taktirko Petra Avbarja so nastopili Mešani pevski zbor Srečko Kosovel, Vokalni tercet sester Kobal, vse skupaj pa so popestrili še solisti instrumentalisti Osnovne šole Danila Lokarja. Program je povezovala Mateja Rosa.
Glavno besedo pa so imeli predvsem nagrajenci in pa slavnostni govornik, Boris Blažko. Slednji se je v svojem govoru močno dotaknil pomena ohranjanja kulturne dediščine in se podobno kot številni slavnostni govorci pred njim, obregnil nad dejstvo, da naša občina še vedno ne premore osrednjega kulturnega prostora.
Premore pa številne zelo kakovostne kulturne ustvarjalke in ustvarjalce, ki iz dneva v dan dokazujejo, da je kultura v našem okolju še kako živa. Najvišje, Veliko priznanje ZKD Ajdovščine je tokrat prejel Miran Rustja, za svoje dolgoletno delovanje na področju kulture, predvsem glasbe in zborovskega petja. Priznanji pa sta prejeli slikarka Silva Copič in Društvo Ortaona iz Vrtovina.
Ustvarjalno zanimanje Mirana Rustje, doma na Brjah, sega na številna področja: od glasbe do poezije in proze, glasbene pedagogike in izobraževanja, publicistike in kulturnih projektov. Njegovo življenjsko pot zaznamujeta ljubiteljska in profesionalna kultura. Toda ves čas – kultura! Nedvomno je Miran Rustja najbolj znan po prepoznavnem delu na področju glasbenega poustvarjanja in ustvarjanja, kjer je pustil najbolj viden odtis: več kot 45 let kot priznani zborovodja vodi različne pevske zbore na nastopih doma in v tujini. Mogočen je tudi njegov skladateljski opus, saj se podpisuje pod več kot 500 zborovskih in instrumentalnih skladb. Zborovske skladbe so med pevci priljubljene in pogosto izvajane na koncertih, tekmovanjih in mednarodnih festivalih, številne med njimi so bile nagrajene.
Toda svoj umetniški odtis vtiskuje Rustja v širši slovenski kulturni prostor tudi kot pesnik in pisatelj. Izdal je več samostojnih pesniških zbirk, proznih besedil, esejev in razmišljanj. Ustvaril je pravljice za otroke in za odrasle, nekatere pravljice za otroke – npr. Juri Muri v Afriki in Joj balončki - je tudi uglasbil. Zares veliko bi bilo, če bi našteli vsa njegova izdana dela in zbirke v pesmi, prozi in glasbi. Kot glasbeni pedagog se dokazuje s posebnimi glasbeno-literarnimi projekti, ki bogatijo otroški svet, pa tudi odrasle poslušalce in gledalce. Ne moremo spregledati Rustjevih organizacijskih dosežkov, saj je pobudnik in idejni vodja koncertov, ki bogatijo domači kulturni prostor, spodbujajo izmenjave zborov in pevcev ter druženje med njimi. Pa ne le doma: posebno mesto ima kulturno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu; z njegovo pomočjo so številni zbori obiskali rojake v več evropskih državah, Avstraliji, Argentini in Kanadi.
Miran Rustja je za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Naštejmo nekatere: Zlata plaketa Janka Premrla Vojka za sodelovanje na področju kulture, Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za dolgoletno delovanje na področju zborovskega petja in glasbenega ustvarjanja, Srebrna plaketa Javnega sklada za kulturne dejavnosti za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski in profesionalni kulturi ter Zlata medalja Zveze kulturnih društev Slovenije za visoke dosežke na področju kulture in umetnosti. Zveza kulturnih društev Ajdovščina izreka Miranu Rustji zahvalo za obsežno opravljeno delo in mu podeljuje Veliko priznanje za vsestransko kulturno bogatenje občine in širše skupnosti na glasbenem, pesniškem, proznem in organizacijskem področju.
Silva Copič je po osnovni šoli v Kamnjah in Dobravljah ter gimnaziji v Ajdovščini diplomirala iz slikarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani – smer Likovna vzgoja in knjižničarstvo. Po študiju je kot učiteljica sočasno poučevala likovno vzgojo kar na treh osnovnih šolah: na Otlici, Colu in v Vipavi. Na Otlici, kjer je ostala do upokojitve, je bila tudi knjižničarka, ki je skrbela za Bralno značko in oblikovala tudi nalepko za Gregorčičevo bralno značko. Šola je osvojila več priznanj Unicefa in se je mednarodno uveljavila kot ena najuspešnejših na likovnem področju.
Kako v nekaj stavkih poudariti to, kar določa Silvo Copič? Najprej je to izjemno mentorsko delo z mladimi, tudi izven okvira matične šole. To je tudi sodelovanje s svojimi kolegi, ustanovami in društvi: Pilonovo in Lokarjevo galerijo, Društvom MOST, z Zvezo kulturnih društev, vrtci in osnovnimi šolami, Ciriusom, Hišo mladih, tesno je sodelovala z Zvezo prijateljev mladine in drugimi. Likovno dogajanje je prineslo številne razstave, po katerih je tudi vodila. Še živi spomin na likovno šolo za otroke, poimenovali so jo »Metulj«, v kateri sta sodelovali s Silvo Karim. »Takrat otroci, zdaj že starši, me še sprašujejo, ali bomo ponovili kaj podobnega«, pravi. Vključevala se je tudi v projekte za begunce iz Bosne in Hercegovine. Kamenček k obsežni dejavnosti je ilustracija otroških knjig Pavline Bizjak.
S posebnim veseljem se Silva Copič spominja pobude Ade Bačar, da, v sodelovanju z Antonom Naglostom, za lutkarsko skupino OŠ Vipava izdela lutke in sceno. Tudi na otliški šoli se je, skupaj z Ivico Vidmar, ukvarjala z lutkami. Takšna ljubezen ne mine – zato je z Ado Bačar in nato s Klaro Štrancar sodelovala s skupino ŽAR tudi v okviru Društva MOST.
Silva Copič se – za lastno dušo - ves čas ukvarja tudi s slikanjem. Dela je predstavila na samostojni razstavi v Pilonovi galeriji, v Lokarjevi pa je sodelovala na skupinskih razstavah. Na kolonijah nastala dela praviloma podari Karitasu in drugim organizacijam v dobre namene.
Zadnja leta se kot mentorica pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje srečuje s »svojo« generacijo. »Kar znam, rada posredujem drugim, kajti ljudi imam rada«, pravi Silva Copič. In doda, da so ji še vedno najljubša dela učencev, katerih slike so odpotovale po vsem svetu. Dve znamki, z božično-novoletno tematiko in za Valentinovo, je pred leti Pošta Slovenije natisnila in dala v redni obtok. Ste morda tudi vi prejeli voščilnico s katero od njih? Za vse, kar je Silva Copič dala več generacijam ji Zveza kulturnih društev Ajdovščina izreka Priznanje za mentorsko vzgojo na likovnem področju, za prispevek k ohranjanju lutkarstva ter za kulturno bogatenje gornje Vipavske in širše.
Društvo za kulturo, šport, turizem in razvoj Ortaona iz Vrtovina je bilo ustanovljeno leta 2005. Ime je dobilo po prvem zapisu imena kraja v darovnici rimskega cesarja Otona III. oglejskemu patriarhu leta 1001. Tisočletnica je spodbudila potrebo, da kraj poudari svoje posebnosti in dediščino.
Društvo obuja navade, ureja okolje, oživlja tradicionalno krajino, bogati kulturno življenje in se trudi izboljšati življenje domačinov. Pri dejavnostih, ki se vrstijo skozi celo leto, se povezuje s krajevno skupnostjo in s podružnico Osnovne šole Dobravlje. V marcu praznujejo krajevni praznik v spomin na domačine, umrle med drugo svetovno vojno. V maju zagorijo kresovi na kresovanju treh vasi, pripravijo ga skupaj s sosednjimi Kamnjami in Potočami. Sredi avgusta pripravijo tradicionalno šagro na Marijino vnebovzetje, jeseni martinovanje. Leto zaključijo z obdarovanjem otrok, Dedkom Mrazom in koncertom pevskega zbora Vinograd, ki deluje v okviru društva. V kraju organizira nastop revije Primorska poje, nastopa doma in v tujini, članstvo zbora pa je eno gibal kulturnega utripa.
Društvo Ortaona je zgledno uredilo školj Sveti Pavel, kjer je bila prazgodovinska naselbina. Po drugi svetovni vojni so na temeljih cerkvice iz 16. stoletja v spomin na umrlim v vojnah in v zahvalo, da so hudi časi mimo, obnovili cerkev svetega Pavla. Izjemni razgled na Vipavsko dolino in Kras cenijo obiskovalci od vsepovsod. V bližini je ostanek rimskega vodnega stolpa iz 5. stoletja, ki je najvišja ohranjena tehnična rimska utrdba na Slovenskem. Vrtovin se ponaša s 120 kilometri kamnitih teras, s katerimi so kmetje skozi stoletja pobočje pod Kucljem spremenili v kulturno krajino z vrtovi, njivami, češnjami in trtami. Terase so obnovili v okviru posebnega projekta in jih z drugimi znamenitostmi povezali v krožno pot.
V letu 2020 je starejša generacija društva prepustila vajeti mlajši, ki številnim dogodkom dodaja še nove zamisli in oblike. Za vsestransko dogajanje na vasi, predvsem pa za skrb pri ohranjanju kulture in dediščine, v zahvalo starejšim in v spodbudo mladim močem, Zveza kulturnih društev Ajdovščina z zadovoljstvom podeljuje društvu Ortaona letošnje priznanje.