Po ajdovskem dirkaškem vikendu je bilo vstajanje ob petih praktično sredi noči. »Šalca kafeta« preverjeno pomaga. Gas na avtobusno postajo v Wajdušno, se spokamo v kombije in že hitimo proti hrvaški meji, mimo Buzeta v Plomin. Obujemo čevlje in se mimo pasjega laježa odpravimo navkreber. Že takoj na začetku se odpre lep pogled na dolg, ozek zaliv, ki se vije proti plominski luki. Zagrizemo v klanec, kjer se vse okrog nas bohotijo sredozemska zelišča in ostalo tipično rastje. V zraku pa čudovite vonjave, ki božajo naše nosnice.

Kmalu srečamo lokalne markaciste, ki z mačetami pridno čistijo pot. Bravo fantje! Nato pa nekoliko bolj strm vzpon, ki nas pripelje na rob. Odprejo se pogledi preko Cresa do Krka. Na jugu markantno pozira Televrin, najvišji vrh Lošinja, cela Istra je kot na dlani, ko si vsak z nasmehom na obrazih ogleduje našo današnjo naravno kuliso.

Za malico si izberemo pečino tik na Plominom, da bo bolj teknilo. Amfiteater pod nami je odličen za meditacijo ob prežvekovanju. Za nami pa skoraj neskončno polje žajblja, materine dušice in še mnogo drugi zelišč in začimb. Nekaj jih bo končalo tudi v naših čajih.

Potem še malo naprej, še malo v klanec, cel čas v objemu čudovitih razgledov. Ko pridemo do gozda, nas pa preseneti še izjemno močan vonj cvetočega čemaža. In kar naenkrat smo nazaj na izhodišču. Sledi kavica v bližnjem lokalu nato pa premik. Vendar ne domov, ker še dovolilnice za odsotnost od doma niso še potekle. Pičimo pogledat še Pijano prugo, ker je ravno v bližini. Nekoč železnica, po kateri so transportirali premog, danes turistična atrakcija. Krajši sprehod, tristo fotografij in počasi jo mahnemo proti domu.

Sproščen dan na svežem, z zelišči in morjem obarvanem zraku sklenemo na izhodišču na avtobusni postaji v Ajdovščina.

* Vir: Tomaž Velikonja - Planinsko društvo Ajdovščina   

* Fotografije: Ožbej, Klara, Tomaž      

Deli Nazaj