Vsak pravi Ajdovec pozna občutek, ko v Ajdovščini napoči visoko poletje. Ko so dnevi zadušljivo vroči in se sonce počasi premika že skoraj neskončno široko nebo, težko čaka na večer in upa, da bo kratka noč prinesla hladni oddih. Tudi naša navadno divjaška burja v teh dnah zapiha kot prijateljica, ki prijetno poboža naše razgrete glave.
V tem posebnem času smo tudi letos kaševci priredili naš tradicionalni Letni vrt. Ta je bil tokrat za nas še prav posebej prelomen, saj je z letošnjo izvedbo obeležil občudovanja vrednih trideset let. Tako velja Letnemu vrtu v Kaševem programu zelo posebno mesto – gre namreč za enega najzgodnejših projektov v njegovem rojstem letu 1995 še rosno mladega kluba, ki je bil, sicer na temeljih dejavnosti še iz časa bivše države, uradno ustanovljen le dve leti prej. Kašev letni vrt ali, kot mu zavoljo jedrnatosti rečemo kaševci, KLV, tako predstavlja pravo neomajno stalnico našega poletnega programa že od klubovih zgodnjih dni. Ni čudnega torej ni, da je ta poletni podvig, še posebej trideseti po vrsti, za vsakega od nas pomemben praznik, velika odgovornost in priložnost za pogled nazaj. Med pripravami smo se tako z nemalo nostalgije ozirali v njegovo zgodovino, ki je po tridesetih letih mladostnega pogona težko kaj drugega kot pestra in živahna. Na našo nesrečo se je Kaševo arhiviranje preteklih podvigov sicer kaj kmalu izkazalo za našo šibko točko. Do točnih podatkov o večini dosedanjih izvedb se je namreč skoraj nemogoče dokopati, tako da KLV, kakršen je bil nekoč, danes bolj kot v arhivu živi skozi žive spomine in novim generacijam predane izkušnje. Nekaj konkretnih resnic pa smo vendarle spoznali.
Kašev letni vrt se je prvič odvil prijetnega poletja 1995 na dvorišču Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, kmalu zatem pa začel beležiti lepo število selitev. Iz ajdovskega centra se je za nekaj let selil v Vipavo v Podskalco, pa se vanj spet vrnil v letni vrt nekdanjega Primorja. Pogosto se je premestil skupaj s klubom samim – iz Rizzatove vile ob Hublju na Goriški cesti na dvorišče nekdanje vojašnice Srečka Kosovela v Šturjah ter nazadnje v Pale, ki so z gradnjo nove Hiše mladih leta 2010 na območju še ene nekdanje vojašnice postale glavni center mladinskega dogajanja v Ajdovščini. In četudi se v luči premnogih selitev morda zdi nestanoviten, je KLV skozi leta zanesljivo obstal, tudi v vse prej kot naklonjenih okoliščinah. Prekinila ga ni niti pandemija, ko je bil izveden v prilagojeni obliki, v skladu s pogoji NIJZ. Če si Ajdovec poleti zaželi popestritve se lahko zanese na naš Letni vrt, ki je zahvaljujoč skrbnosti mnogih generacij kaševcev živ kot le kdaj, na novi lokaciji v Palah zdej že – kako leta tečejo – polovico svoje zgodovine.
Tako so tudi letos Pale sredi julija spet zaživele v njegovem nemirnem duhu. Kot se za Ajdovščino na višku poletja spodobi, nas je vreme dodobra pregrelo in preprihalo, za konec pa še malo zalilo. Na srečo smo Ajdovci vajenih meteoroloških muh in te niso zmotile pestrega programa. Kaševci smo pripravili svoj klasični nabor, ki sta ga otvorili četrtkovi kinodejki, tj. filmski projekciji na prostem. Prvi teden smo gledali film Kaj ti je deklica Urške Djukić, drugi pa Poletje v školjki Tuga Štiglica. Ob obletnici se nam ze zdelo spodobno počastiti tako sodobnost kot tradicijo, zato je eden od teh čisto nov, drugi pa malce starejši – verjetno ni potrebe pisati, kateri. V naslednjih popoldnevih sta sledili izmenjevalnica in slikarska delavnica, zvečer pa kviz in stand up z Rokom Škrlepom, Davidom Gorinškom in Aljažem Poredošem. Tedna smo kakopak zaključili s koncerti, prvi vikend s Koala Voice, Masharik in Before Time, drugi pa z Elvis Jackson, Pigs Parlament ter Samuelom Bluesom in Miho Eričem. V Pale so nas privabili skoraj 1500. Ta izjemna udeležba je pokazala, kar so kaševci pred tridesetimi leti očitno dobro vedeli – Ajdovci smo glasbene duše.
Fotografija: Vid Kobal
Tako smo kaševci pripeljali do konca še en Letni vrt, in bilo nam je v veselje in v čast. Naj še dolgo živi ta festival, ki ostaja že trideset let kot vsi, ki rastemo na burji – srčen, trden in zanosa poln, in ki nas vsako leto spomni, kako lepo je živeti poletje v Ajdovščini. Na novih trideset!