MePZ Primorje med slovenskimi rojaki v Lemontu: Kot bi ne bili pet tisoč milj od doma
Tam daleč, v ameriški zvezni državi Illinois, kjer so številni slovenski rojaki, zlasti po drugi svetovni vojni, iz ekonomskih ali političnih razlogov iskali pribežališče in nov dom, slovensko identiteto ohranja močna narodna zavest. To smo med štiridnevnim gostovanjem v Lemontu občutili tudi člani Mešanega pevskega zbora Primorje.
Da bi s pesmijo obogatili program zaključne slovesnosti ob sto letni navzočnosti frančiškanov v Lemontu ter praznovanje 30-letnice izgradnje Slovenskega katoliškega kulturnega centra v tem kraju, smo se z veseljem odzvali na povabilo Slovenskega verskega središča.
V Marijinem domu, nekoč znanem kot Baragov dom, ki so ga za potrebe duhovnih vaj konec štiridesetih let prejšnjega stoletja zgradili frančiškani, smo tudi mi pevci za nekaj dni začutili toplino doma daleč od domovine. Lepo sprejeti pri tamkajšnjem diakonu Janezu Vidmarju, ki zadnja leta skrbi za Marijin dom, in patru Metodu Ogorevcu, ki že skoraj petindvajset let v Lemontu skrbi za duhovno oskrbo rojakov, smo se hitro počutili, kot da smo tu že bili. Še posebej močno vez z rojaki in občutek skupne verske ter narodne zavesti smo začutili na praznični dan, 19. oktobra, ko je ob zaključku obeleževanja 100-letnice Ameriških Brezij v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu potekala zahvalna sveta maša. Ob somaševanju p. Metoda Ogorevca, p. Bernarda Karmanockya in p. Andrewa Kolende je sveto mašo daroval škof Anton Jamnik, predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci. Škof je poudaril, kako pomembno je povezovanje, druženje, medsebojna pomoč, iskanje moči v veri in utehe pri Mariji Pomagaj. Po njegovih besedah se prav to že vrsto let dogaja v slovenski verski skupnosti v Lemontu. Pohvalil je njihovo prizadevanje za ohranjanje slovenske kulture, jezika in vsega, kar tu živeče vrača h koreninam.
Pod vodstvom zborovodkinje Mojce Magajne Anaya smo člani MePZ Primorje skupaj z domačim cerkvenim zborom Marije Pomagaj na zahvalni sveti maši zapeli izbrane Marijine pesmi, v Domu slovenskih rojakov pa nastopili z izborom slovenskih narodnih in ljudskih skladb. Po končanem bogoslužju se je namreč praznovanje vseh zbranih preselilo v Slovenski Dom v neposredni bližini, da bi proslavili 30 let delovanja Slovenskega katoliškega kulturnega centra. Ta že tri desetletja deluje kot kulturni hram za poglabljanje slovenske zavesti in medsebojno povezovanje družin iz bližnje in širše okolice, ki se tu tedensko srečujejo. Zbrane je nagovoril predsednik centra Tony Vuksinic, ki je z izrazitim domovinskim čutom povezoval tudi celoten popoldanski program. Lepo sprejeti v družbi slovenskih rojakov smo spoznali mnoge, ki so v otroštvu in mladosti še odraščali v Sloveniji, pa tudi njihove potomce, rojene v Združenih državah Amerike.
Ob obisku rojakov v Lemontu tako začutimo, kako slovensko identiteto ohranjajo kot pomemben del svoje biti. Prav ta občutek poglablja skupno narodno zavest ter povezanost med nami, ki prihajamo iz domovine, in Slovenci izseljenci. Ali se mi, ki živimo v Sloveniji, v resnici zavedamo, koliko domoljubja, požrtvovalnosti in neštetih ur prostovoljnega dela naši rojaki v tujini namenjajo ohranjanju slovenske kulture in identitete? S svojim trudom, predanostjo in ponosom dokazujejo, da slovenski duh živi povsod, kjer bije srce za domovino.
Projekt gostovanja MePZ Primorje v Chicagu je sofinanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.