Na osrednji slovesnosti ob Dnevu kulture v Ajdovščini, ki jo je sinoči v Dvorani prve slovenske vlade pripravila Zveza kulturnih društev - ZKD Ajdovščina, je kot slavnosti govorec spregovoril Borut Koloini. Muzealec, urednik, avtor ali soavtor knjig in muzejskih razstav je v svojem govoru med drugim izpostavil, da smo Slovenci danes v podobnih razmerah kot pred 150 leti, saj se politični zemljevid Evrope vsak dan spreminja. 

Kulturni program prireditve je oblikoval Peter Avbar, ki je zaobjel poezijo Srečka Kosovela, osrednji programski del pa je bil posvečen Arturju Lokarju, ajdovskemu notarju, mecenu, humoristu in navdušencu nad domačim kulturnim ustvarjanjem. 

Na sinočnji slovesnosti pa so bila v glavni vlogi tudi priznanja zaslužnim za kulturni utrip v občini in širše. Priznanja so prejeli:

Dušan Česen (Veliko priznanje)

Dušan Česen je rojen leta 1959 na Gradišču pri Vipavi, kjer je, kot pravi sam, že v svoji mladosti stopil tudi na kulturno pot. Ta je zares izjemna in raznolika: njegovo delovanje namreč obsega spekter široke ljubiteljske kulture, od zborovskega petja in ohranjanja sakralne dediščine do filmskega ustvarjanja. Osrednji steber njegovega prispevka k skupnostni kulturi pa predstavljata predano vodenje lokalne skupnosti ter bogat dramski opus.

Zanimanje za polje ljubiteljskega kulturnega delovanja je Dušan Česen v polni meri razvil po letu 1981, ko se je priženil na Planino pri Ajdovščini. Mejnik pa sega v obdobje pred tremi desetletji, ko je kot predsednik Krajevne skupnosti Planina odločilno vplival na prihodnost družabnega življenja na vasi.

Pod njegovim vodstvom je ob polni vključenosti sovaščanov na ruševinah stare šole zrasel nov kulturni dom, s čimer je bil vzpostavljen prostorski in vsebinski temelj za celovit kulturni preporod Planine. Ta se je odražal v živahni prireditveni dejavnosti - od organizacije materinskega dneva do miklavževanja, že veliko pred Dnevi odprtih hramov Vipavske doline so Planinci organizirali martinovanje in od hiše do hiše obujali tradicijo blagoslova novega vina. Dušan Česen je ves čas tudi pisal in režiral igre za otroke. Kulturni preporod je z vedno novim dogajanjem nagovoril vaščane in obudil ponos Planincev na svojo vas in dediščino.

Leta 2004 je Dušan Česen ustvarjalno moč usmeril v vodenje novoustanovljene dramske skupine znotraj Društva gospodinj Planina, ki je lani obeležilo 20-letnico aktivnega delovanja. Pomembno je prispeval k izdaji izjemno uspešne knjige »Da ne bi pozabili II«, ki združuje tradicionalne vipavske recepte in običaje. Kot vodja, scenarist in režiser pa je ustvaril impresiven opus 15 izvirnih gledaliških iger ter številnih skečev in priredb. Prva predstava, pod katero se je podpisal, je bila leta 2004 »Večer na vasi«. V eni od iger je tudi zaigral. V tem času je bilo izdelanih več kot 20 različnih kulis. Česnova besedila, ki segajo od ljudskih komedij, kot je zadnja uspešnica Mojster za vse, do zgodovinskih tematik o župniku Matiji Vertovcu, so Planino umestila na kulturni zemljevid Slovenije in zamejstva. Njegov čut za lokalno pripadnost je trajno zapisan tudi v scenarijih kratkih dokumentarnih filmov ter v besedilu planinske himne, ki jo je napisal na melodijo župnika Saša Mugerlija, in danes povezuje krajane ob vsakem pomembnem dogodku.

Prispevek Dušana Česna dopolnjujejo petje v cerkvenem pevskem zboru in predsedovanje Mešanemu pevskemu zboru Primorje, s katerim je slovensko pesem širil po svetu, ter aktivna skrb za sakralno dediščino, saj so Planinci prav pod njegovim vodstvom obnovili cerkev sv. Petra in Pavla ter podružnično cerkev sv. Marjete. Dušan Česen je s svojim dolgoletnim delom, ob podpori soproge Vilme ter članic in članov društva dokazal, da sta za živo kulturo na podeželju potrebna tako vizionarska organizacija kot neusahljiv ustvarjalni duh. Kot predsednik krajevne skupnosti je zgradil dom, kot dramski vodja pa mu je vdihnil dušo.

Društvo gospodinj s Planine in njegova dramska skupina, ki sta do danes pritegnila več kot 40.000 gledalcev, je prejelo priznanje Občine Ajdovščina, osvojilo 3. mesto na tekmovanju Naj-ljubiteljska dramska skupina in nagrado Naša Slovenija, leta 2018 pa Priznanje ZKD Ajdovščina. Danes se UO ZKD Ajdovščina še posebej poklanja spodbujevalcu, nosilcu in organizatorju kulture na Planini, Dušanu Česnu. Njegovo delo bogati občino, Vipavsko dolino in utrjuje njihovo prepoznavnost v Sloveniji in v tujini.

Mirjam Kalin (priznanje)

Mirjam Kalin je otroštvo in mladost preživela na Cesti pri Ajdovščini. Osnovno šolo je obiskovala v Vipavskem Križu, kjer  jo je pritegnila »čarobna omara« - šolska knjižnica, in v Dobravljah, z mamo pa je rada obiskovala tudi knjižnico v Ajdovščini. Ljubezen do jezika je vplivala tudi na njene kasnejše šolanje, ki ga je nadaljevala v gimnaziji v Ajdovščini  in nato na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala nemščino in angleščino.

Ob zaključku srednje šole je poletje preživela v takratnem zahodnem Berlinu, mestu umetnikov, kjer je  v prostem času obiskovala gledališča, opere in se udeležila Berlinskega filmskega festivala. To je še razvnelo iskro, ki jo je za literaturo, književnost, umetniške prakse in film v gimnaziji prižgala profesorica Ivana Slamič in nato še profesorica Bruna Vuga. Pogovori po obisku gledališča in ogledu filmov so dijakom omogočili, da raziskujejo družbo in sebe, iščejo poti do odgovorov na težka vprašanja in imajo pogum, da odpirajo drzne tematike. Na vprašanja o poti do odgovorov obstaja pot, po kateri naj grem?  Po prepričanju Mirjam Kalin mladim daje odgovore na vsa ta vprašanja umetnost, tudi filmska.

Literatura, gledališče in film so zaznamovali tudi njen študij. Na obeh študijskih smereh so spodbujali spoznavanje književnosti in obisk gledališč ter filmov, kar širi obzorja. Tako je sodelovala tudi v študentskih gledaliških skupinah in z eno od njih celo gostovala  v tujini.

Po študiju je Mirjam Kalin najprej službovala na Srednji ekonomski in strokovni šoli v  Novi Gorici, nato na OŠ Dobravlje, kjer opravlja naloge ravnateljice. Od leta 2019 na šoli vodi tudi obvezni izbirni predmet filmska vzgoja, za katero se je še posebej izobraževala. V času sodelovanja na mednarodnem festivalu, kjer so razpravljali o pristopu k mlademu filmskemu občinstvu, se je pri Mirjam Kalin  rodila zamisel, da se na tem področju nekaj naredi. Podobna ideja je tlela  tudi med drugimi nekdanjimi dijaki ajdovske gimnazije.

8. februarja 2014 so se, po slovesnosti, na kateri je ZKD prvič javno izročila priznanja zaslužnim za kulturni utrip v občini, zamisli Mirjam Kalin povezale z zamislijo Zveze kulturnih društev Ajdovščina v skupnem načrtu z izobraževalnimi ustanovami. Leto pozneje si je prvi filmski izbor ogledalo 2.241 učencev osnovnih šol. Projektu so se v naslednjih letih pridružile še druge ustanove in v letu 2025. Lani je v svoji dvanajsti izdaji Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini gostila 3.291 osnovnošolcev, dijakov in tudi vrtičkarjev. Ne le, da si mladi ogledajo starosti primeren film ali risanko: z učitelji in mentorji se na ogled pripravijo, po njem pa se o videnem pogovarjajo, odpirajo nova vprašanja in tematike ter skušajo nanje poiskati odgovore.

Nosilka projekta je ZKD Ajdovščina, katere cilj je, da pomaga projekt filmske umetnosti vzgojiti razgledane samostojno razmišljujoče mlade ljudi. Enako pomemben je cilj, da v okviru filmske vzgoje, ki se v šolah izvaja v krožkih ali pa  kot poseben predmet, zraste tudi filmsko pismena mlada generacija, ki zna uporabljati filmska izrazna orodja, pristope in tehniko za snemanje lastnih filmov. V šolah  namreč že potekajo resni filmski poskusi, ki bodo v bližnji prihodnosti tudi prikazani javnosti.

Mirjam Kalin je so-pobudnica, aktivna so-organizatorica, osrednja osebnost in promotorka  projekta filmske vzgoje na Vipavskem ter koordinatorica aktivnosti med šolskimi ustanovami, filmskimi mrežami in ZKD Ajdovščina, kar zahteva izjemno veliko dela in veliko odgovornosti S tem je skupaj s svojimi kolegi stopila iz polja šolstva v širše družbeno in javno polje.

Bogdan Troha (priznanje)

Bogdan Troha sam zase pravi, da ni bil rojen v Velikih Žabljah, pač pa v Postojni, torej na Kranjskem, Velike Žablje pa so seveda uokvirile vse njegovo življenje. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavskem Križu in v Dobravljah. Njegova prva zaveza je veljala domači kmetiji, se spominja. Ko je drugim rekel, da bo kmet, so se mu smejali, dokler jih ni vprašal, če vedo, od kod izvira besedna zveza »zdrava kmečka pamet«. Kljub temu se je odločil za poklic, odločitev je bila praktične narave: avtoklepar bo, da bo lažje prišel do lastnega avtomobila. Od takrat je imel veliko avtov, sam ne ve koliko. Toda mnogo – zares mnogo!

Poklicno izobrazbo je pridobil na Primorju, nato je bil do propada podjetja  zaposlen na Cimosu in se vrnil na Primorje kot strojnik težke mehanizacije. Bogdanu Trohi je nekaj let rezala kruh tudi Italija. Do upokojitve je opravljal različna priložnostna dela. Njegovi talenti pa presegajo tehnične okvire in ga umeščajo med izjemno razgledane in razmišljujoče ljudi. Mentorica v literarni ustvarjalni delavnici Ivana Slamič ga imenuje »mnogoznalec«, po domače bi rekli »vaški vzdrževalec« - človek, ki zna vse, razume vse in se loti vsega. Je tudi človek, ki razume ne le, kako delujeta stroj in drevo, pač pa tudi, kako delujejo družba in odnosi med ljudmi.

Zato seveda ni čudno, da je prvo knjigo napisal davnega leta 1980, in to na roko. Najprej jo je izročil prijatelju Ivu Boscarolu, ki je imel tiskarno, ta jo je dal v pregled profesorici Slamič. Ni bila natisnjena, nanjo je pozabil celo avtor sam, pod njegovo domačo streho se je vrnila po 40 letih. »Zakaj sem pisal? Ko imaš polno glavo vprašanj in misli o svetu, ljubezni, poeziji in zvezdah, in jih ne moreš nikomur zaupati, jih daš na papir«, odgovarja. V pričakovanju svoje 50-letnice se je odločil, da  tudi verze, zapisane v prah na karoserijah v delavnici in na kartonastih rolicah toaletnega papirja, zapiše v zvezek  s pesmimi. Tako je leta 2007 izšla njegova prva pesniška zbirka »Vrata«.

Od tedaj je Bogdan Troha brusil verze na literarni ustvarjalnici Društva Most pod mentorstvom Ivane Slamič in na delavnicah v širšem primorskem prostoru. Posebno tesne stike je navezal z beneškimi literati oz. z Društvom NIT, ki povezuje Posočje, Benečijo in Rezijo. Njegove pesmi so cenjene in ga umeščajo med ugledne literate.  Njegova druga pesniška zbirka je izšla leta 2019 pod naslovom »Pogled skozi okno«. Nova knjiga »Hiša« z ilustracijami Matije Keteja tokrat ne prinaša pesmi, pač pa zgodbe iz njegovega otroštva in mladosti. Javnosti bo predstavljena v naslednjih dneh.

Bogdan Troha je dejaven tudi pri ohranjanju tehnične kulturne dediščine in po celoviti obnovi znova postavlja starodobne avtomobile na kolesa in na cesto, v občudovanje in v ponos lastnikom.

Kot mojster obnavlja stare avtomobile in jih z vsem bliščem in funkcionalnostjo znova postavlja na cesto. Ima tudi licenco za tehničnega komisarja za motorna vozila zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil Starodobna vozila Slovenije - SVS.

 

* Vir: Zveza kulturnih društev Ajdovščina    

* Vse fotografije: Primož Brecelj