Praznovanje letošnjega krajevnega praznika, s katerim Predmejčani tradicionalno ohranjajo spomin na odprtje zadružnega doma, je sooblikovala vrsta nastopajočih. Prireditev sta vodili Eva Vidmar in Maja Rosa, povezani v posrečen medgeneracijski tandem. Učenke in učenci iz dramsko-folklorne skupine OŠ Otlica so pod mentorstvom Vanje Ipavec in Eme Čehovin v igri v dveh delih uprizorili otroštvo nekoč in danes ter zaplesali ob izštevanki in ljudski pesmi.

Plesalke, ki pilijo plesne korake v plesni šoli EL 1, pa so zaplesale sodobnejšo koreografijo, ki jo je ustvarila njihova plesna učiteljica Urša Brecelj.  Beseda je nanesla tudi na šport, natančneje na smučanje in tek na smučeh, ki imata na Predmeji dolgo tradicijo, tako kot smučarski skoki, ki so se razcveteli ob izgradnji Bloudkove skakalnice v Tihi dolini. Danes se mladi skakalci kalijo v skakalnem klubu POK (Predmeja-Otlica-Kovk). Ines Lemut je zbranim s pesmijo Alojzije Bratina pričarala spomin na nekoč živo domačijo, ki danes sameva.

Predsednica krajevne skupnosti Predmeja, Mojca Polanc Govekar, je ob tridesetletnici ustvarjalnega delovanja Društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Gora izročila priznanje njenemu aktualnemu predsedniku Milku Barišiću. Priznanje z motivom idrijske čipke in kipom Matere Gorjanke je oblikovala Orjana Velikonja Grbac. Društvo je s svojimi aktivnostmi obogatilo gorjanski vsakdan, hkrati pa glas o Gori poneslo tudi v svet. Za slednje so zagotovo poskrbeli starosvetni smučarji, zbrani v skupino Edmunda Čibeja, ki je popestrila marsikatero smučarsko prireditev na svetovni ravni in se ovenčala z lovorikami na številnih tekmovanjih doma in v tujini. V spomin na prvo smučarsko tekmo v srednjeevropskem prostoru leta 1895 na relaciji Predmeja – Mali Golak – Predmeja, so člani društva organizirali kar dvajset Filipovih tekov in spustov ter številne druge, nekatere že tradicionalne, prireditve - različne športne igre, turnirje in planinske pohode. Uredili so tematsko Pot po Dolu gor in dol, športni park Tiha dolina s prireditvenim šotorom in društvene prostore na Rupi, ki imajo danes status planinske postojanke. Največji projekt društva je bilo obeleževanje štiristoletnice poselitve Gore. Ob tej priložnosti je nastal obsežen zbornik Mati Gora, bogata kronika življenja na planoti, na razgledni točki nad Deželo pa je bil postavljen kip v spomin gorjanskim materam. Vrstile so se razstave, literarni večeri in drugi dogodki, zaokroženi z igrano uprizoritvijo zgodovinskih prelomnic na Gori. Pod okriljem društva je skoraj dvajset let izhajala revija Gora, podprli pa so tudi izdajo knjig več domačih avtorjev. Za svoje delovanje je društvo, ki ga je doslej vodilo enajst predsednikov, prejelo več priznanj.

Češnja na torti je bil nastop priznanega harmonikarja Marka Hatlaka, ki je zbrane zazibal v ritmih tanga, čardaša, avtorskih skladb in skladb priljubljenega kantavtorja Iztoka Mlakarja ter legendarnega makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Najmlajše, pa tudi malo manj mlade je navdušil s paleto zanimivih zvokov, ki jih je izvabil iz svoje harmonike. Gromoglasen aplavz starejših in dvignjeni palci mlajših so bili dovolj zgovoren dokaz, da je bil virtuoz na harmoniki toplo sprejet med gorjansko publiko. Prebivalci Gore si želimo še več podobnih kulturnih dogodkov, za organizacijo katerih lahko združimo moči in na katerih si poleg druženja tudi širimo obzorja.

Da bo spomin na krajevni praznik ostal zapisan tudi v okušalnih brbončicah, so poskrbeli v Gostilni Krapež s Predmeje in na Kmetiji Černigoj iz Lokavca. Ob jedači in pijači je druženje krajanov trajalo še dolgo po zaključenem uradnem delu prireditve.

* Vir in fotografija: KS Predmeja    

Deli Nazaj