V Vipavski dolini se je začela letošnja žetev pšenice, na odkup katere računajo tudi v ajdovskem Mlinotestu. Zaradi izjemno slabih vremenskih razmer so lani z ozimno pšenico posejali le približno 500 hektarjev, na približno 100 hektarjih pa so žita posejali v spomladanskem času.

Zadnje tri jeseni so bile zelo mokre in popolnoma neprimerne za jesensko setev pšenice, je povedala specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Anka Poženel. “Večinoma se za sejanje pšenice odločajo preizkušeni dolgoletni pridelovalci, ki vsako letos namenijo del svojih polj pridelavi ozimnih žit oziroma pšenice,” je povedala Poženelova in dodala, da je bila še pred desetletjem ali dvema pšenica posejana na kar približno 1500 hektarjih polj Vipavske doline. Zdaj pridelavo pšenice vse bolj opuščajo. Polja so zatravili ali nanje posadili kaj drugega, vse več je na njih tudi v dolini vinogradov. Eden od razlogov za vse manjši pridelek pšenice na Vipavskem je tudi velika razdrobljenost obdelovalnih površin.

“Mlinotest pri odkupu pšenice, tako kot tudi pri ostalih poslovnih odločitvah, upošteva ekonomski kriterij in kriterij kakovosti, ki mora absolutno ustrezati pričakovanjem in zahtevam. Vedno pa tudi vključuje možnosti lokalnega okolja in zato tudi spodbuja na primer setev pšenice ali koruze v Vipavski dolini in na Primorskem,” je ob začetku letošnjega odkupa povedal predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj. Tudi letos bodo predvidoma odkupili vso pšenico, ki jo v Vipavski dolini lahko odkupijo; lani je bilo 180 ton: “Trudili se bomo, da bomo čim več potrebne pšenice odkupili v Sloveniji, razliko bomo kupili v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, tako kot tudi pretekla leta.” V Mlinotestu pričakujejo, da bo žetev končana v prvi polovici julija. Zagotovo pa ne bo čisto vsa pridelana pšenica prišla do Mlinotestovih silosov, saj bodo nekateri pridelovalci tudi zaradi nizke cene zlatega zrnja pridelek pustili doma in ga porabili za lastne potrebe ali za krmo pšenice. V Mlinotestu se sicer trudijo, da bi z različnimi akcijami znova spodbudili pridelavo večjih količin pšenice, vendar doslej niso bili uspešni. “Letos smo se osredotočili predvsem na organizirano sejanje koruze, ki pa žal še ni obrodila pričakovanih rezultatov in bomo morali koruzo kupovati na trgu. Vsekakor pa bomo vztrajali naprej,” je še povedal Nabergoj.

Za večjo pridelavo pšenice in koruze na vipavskih poljih se zavzemajo tudi v Kmetijski zadrugi Vipava. Njen direktor Boris Bajc je povedal, da je med poglavitnimi razlogi za tako majhen odziv na akcije Mlinotesta, v katerih so poljedelcem ob setvi ponujali zastonj seme, katerega ceno bi poračunali šele ob oddaji pšenice, prenizka cena, ki ga domača pšenica dosega na trgu. Stroški njene pridelave so zaradi majhnih površin večji od svetovnih, živilsko-predelovalna industrija pa zanje ni pripravljena toliko plačati.

Vir: STA

Deli Nazaj