V učnem centru Brje je zadišalo po aromatičnih oljih in zeliščnih keksih

Narava nam iz zakladnice svojega bogastva med drugim ponuja tudi zdravje. Na travnikih, v gozdovih, ob vodah in na gorskih pobočjih rastejo dragocene zdravilne rastline. Sposobnost, da jih najdemo, prepoznamo, pravilno pripravimo in uporabimo, je v nas že iz pradavnine. Ali jo danes znamo obuditi in uporabiti vsaj toliko, da si olajšamo prehlade, kašelj, vročino, manjše rane in odrgnine, prebavne sitnosti in podobno? Z zelišči si lahko pomagamo tudi do lepšega videza, okrasimo in odišavimo svoja bivališča in odženemo nadležen mrčes.

Prav temu je bila namenjena četrtkova (2. julija 2015) učna delavnica o predelavi zelišč v Učnem centru Brje, kjer je okrog 30 udeležencev spoznavalo bogastvo zdravilnih rastlin. V prvem delu so bile predstavljene najpogostejše zdravilne rastline na naših tleh, drugi del pa je bil posvečen poučevanju o njihovi predelavi in uporabi. Delavnico je vodil Boris Kante iz socialnega podjetja Zavod GOST na Planoti, v okviru katerega deluje tudi Zeliščni center Grgarske Ravne. Predavatelj znanje in nasvete črpa prav iz lastnih izkušenj, saj so pred leti v Grgarskih Ravnah, na Banjščicah in v Lokvah uredili nekaj njiv in vrtov, kjer vzgajajo zelišča in zdravilne rastline, jih predelujejo in ponujajo izdelke iz njih. Svoje izkušnje so izpovedali tudi udeleženci, saj prav za področje zeliščarstva še kako velja pregovor »več glav več ve«. Vonjave aromatičnih olj, izdelanih v Zeliščnem centru Grgarske Ravne, in pokušina keksov z dodatki pri njih vzgojenih in predelanih zelišč kot so kopriva, rožmarin, meta in melisa, so doprinesli k dobremu in domačemu vzdušju.  

Predavatelj Kante je še posebej zaskrbljen, ker vedno več zdravilnih rastlin v naravnih okoljih in rastiščih izginja in izumira zaradi nepremišljenega in nepravilnega nabiranja ter našega neznanja in nepoznavanja. Za lastne potrebe lahko zelišča in zdravilne rastline gojimo doma na gredicah ob hišah, v njihovih naravnih okoljih pa jih občudujemo in varujemo. Izpostavil je arniko in modri svišč, vedno manj je tudi tavžentrože.

Naučimo se sprejemati to, kar nam ponuja narava ne da bi jo pri tem oropali njenih bogastev.

tekst in foto: Ingrid Marc

Deli Nazaj