Z Nejcem sva bila zmenjena ob petih popoldan, nato sva prestavila na sedmo in se na koncu dobila ob šestih ter klepetala do osmih. Človek dobi občutek, da bi mlad režiser, ki je dan po premieri filma Rimska zgodba uspešno opravil s prvim krogom sprejemcev za igro na ljubljanskem AGRFT-ju, o filmu lahko govoril noč in dan in kljub vsemu kratko in jedrnato. Nejc Furlan je tisti fant, ki je s svojo ekipo in s svojim filmom, nedavno napolnil glavni trg v Vipavi skorajda toliko kot Čuki na nedeljski popoldanski Vipavski trgatvi. Rimska zgodba je svež neodvisni celovečerni film, ki je nastalpod okriljem DD Studio produkcije, Red Vision productions in društva Teodozij. Film govori o tem zakaj morajo ob spopadih med oblastniki vedno nastradati navadni ljudje, ki so le tihe priče premikom na boljše ali na slabše? Zgodba je postavljena v čas rimljanov, kot pa pravi režiser filma, bi jo lahko brez težav uvrstili v današnje aktualno dogajanje, ki mu še zdale ni tuje.

Začniva tale klepet kar na koncu. Premiera Rimske zgodbe je mimo. Je v glavi že nova ideja, nov scenarij za nov projekt?

Ne. Tokrat pa res ne. Časa za nove ideje bo še dovolj, obenem pa je sedaj še vedno precej dela z Rimsko zgodbo, predvsem urejanje novih projekcij filma tudi v drugih krajih po Sloveniji.

Se režiser po tako velikem projektu izprazni?

Ne, mislim da ne. Izprazniš se morda z idejami, fizično te lahko izpraznijo bremena obiskov vseh še prihodnjih projekcij filma. Na splošno pa ne bi tega rekel.

Kako prenašaš samokritičnost med režijo?

Hmmm. Ne vem. Menim, da ima vsak človek v življenju svoje sito in če ga znaš uporabljati ti to precej pomaga. Seveda  je pomembno, da upoštevaš tudi mnenja in nasvete drugih. Predvsem pri filmskih kritikah pa je mnogokrat tako, da imajo vsake oči svojega malarja.

Vrniva se malce k filmu Rimska Zgodba. Kako je z ekipo, je bilo težko sestaviti dober in dovolj številčen team?

Ne, ekipa je bila super in brez težav hitro sestavljena. Ideje za glavne vloge sem imel že kaj kmalu v mislih in so tudi vse pristale na to, 10 vlog pa smo podelili preko avdicij. Še najmanj težav smo imeli s statisti saj se je na naš poziv javilo precejšnje število ljudi iz vseh krajev Slovenije.

Je scenarij za film prilagojen igralcem?

Ja, bi se kar strinjal oziroma bi rekel, da je scenarij prilagojen karakterjem igralcev.

Mnogo ljudi je po premieri dejalo, da se pozna, da imajo »fantje« boljšo opremo kot pri prvencu Sosedska neljubezen. V resnici pa je skorajda ista.

Ja, res je. Precej ljudi si misli, da smo tokrat snemali s precej dražjo in kvalitetnejšo opremo kot pri prvem filmu. V resnici pa je oprema skorajda identična z nekaj malega novimi pripomočki za snemanje. Je bil pa res film Sosedska neljubezen dobra šola in izkušnja. Predvsem gre v filmu Rimska zgodba za drugačen pristop do snemanja. Pozna se izobraževanje Dominika Vrčona in Kristjana Zorna, ki sta bila pri filmu direktorja fotografije in obenem glavna snemalca. Močno je v fotografiji napredoval tudi Matic Slemič in vse to je na koncu prineslo rezultat. Malce imamo še težav z nesinhronim zvokom, ki pa jih bomo v kratkem uredili.

Kdaj je bilo med snemanjem najtežje?

Imeli smo tri večja snemanja, ki so vsa potekala v Ložah v in okolici tamkajšnjega gradu. Smo se pa na vsa ta tri snemanja res dobro pripravili, tukaj moram pohvaliti glavno koordinatorko filma Laro Štefančič, ki je poskrbela, da večjih težav ni bilo. Najprej smo posneli rimsko vas, nato bitko in za konec še rimsko zabavo, ki je bila neke vrste pravi likof tudi za vse sodelujoče pri filmu in lepo plačilo za igralce. Kot zanimivost lahko povem, da smo imeli med snemanjem rimske zabave res ogromno hrane v kadru filma, snemanje pa je bilo načrtovano ves dan. Zato smo za igralce zunaj filmske scene pripravili piknik, da so se dobro najedli in je tako hrana v kadru filma ostala nedotaknjena. Kar se najtežjih snemalnih dni tiče lahko rečem, da so bila morda še celo najtežja tista snemanja za katere smo menili, da bodo najlažja in smo se nanje premalo pripravili.

Te je odziv občinstva na premieri presenetil? Si pričakoval poln trg?

Ne, še zdaleč ne. Po tihem smo pričakovali številko tisoč, dvatisočpetsto pa je res neverjetno. Predvsem pa nas veselijo pozitivni komentarji tega občinstva.

Sprašujem, ker tako veliko število ljudi na premieri pomeni tudi neke vrste turizem in predvsem filmski turizem bi lahko v Vipavski dolini precej bolje tržili.

Ja, zelo se strinjam. Obupno. Na vipavskem je bilo posnetih že ogromno odličnih in znanih filmov, pa skorajda nikjer niti besedice o tem. V naših krajih je bil posnet Tistega lepega dne, Tantadruj, v Vipavski dolini so snemali igralci nagrajeni z oskarjem in še marsikaj bi lahko našteli.  Ne vem kdo je tisti ki bi to lahko spremenil na bolje, sem pa prepričan, da filmski turizem premalo tržimo. Pa ne samo na Vipavskem, v celi državi je stanje zelo slabo. V Evropi obstaja vasice, ki živijo le od filmskega turizma. Lep primer so tudi nam zelo bližja Brda z Žlahtno štorijo.

Bi lahko rekel, da smo Slovenci filmski narod?

Ne, ne vem če bi to potrdil. Zdi se mi, da smo Slovenci predvsem pridni in delavni ter posledično nezahtevni in to se pozna tudi pri filmski kulturi. Dovolj so nam komercialne televizije, ceneni holivudski spektakli in resničnostni šovi. Že filmov na nacionalni televiziji skorajda nihče ne gleda, kaj šele kaj več. Škoda.

Kar pa ne pomeni, da je slovenski film v krizi?

Ne, to pa ne. Sam film ni v krizi. Rekel pa bi, da je v krizi idej. Malce brez kompasa deluje in pogrešam ljudskost v filmih. Zdi se mi smešno, da na festivalu slovenskega filma zmaga dokumentarni film. Precej cenim Roka Bička, ki je, kako tipično, v tujini mnogo bolj cenjen kot doma.

OK, Rok Biček na domačem parketu. Kdo ti je pa med tujimi režiserji blizu?

Quentin Tarantino, ker si dosti upa in Martin Scorsese.

Še zadnje vprašanje. Kdaj in kje bo film Rimska zgodba ponovno na ogled?

Dogovarjamo se za projekcijo v Ajdovščini, ki naj bil potekala znotraj rimskega obzidja, zagotovo pride film septembra na Štrudlfest, projekcije pa bodo tudi v Brdih, Kanalu, v zamejstvu in morda tudi v Mariboru. Obenem pa se bomo s filmom prijavili tudi na več festivalov v bližnji prihodnosti.

Za tokrat je to vse. Sem pa prepričan, da se bo Nejc na strani Lokalne Ajdovščina kaj kmalu spet oglasil. Kar sam.

Deli Nazaj