Matjaž Nemec, poslanec Socialnih demokratov, si je dolga leta nabiral bogate izkušnje v uradu predsednika države, Boruta Pahorja, nato pa se je podal v poslanske klopi. 35 - letnik po rodu iz Bilj pri Novi Gorici predstavlja mladost v slovenskem parlamentu in morda tudi prihodnost. Pred kratkim se je sestal z ajdovskim županom, obenem pa spregovoril še par besed za naš portal.

Gospod Nemec, komentar obiska v Ajdovščini?

Res je, v ponedeljek sem se sestal z ajdovskim županom Tadejem Beočaninom. Beseda je tekla o aktualnih vsebinah ajdovskega območja, med katerimi je seveda največji delež pripadal spopadanju z gospodarskimi ter socialnimi izzivi občine. Gotovo ste seznanjeni s tem, da je bilo območje Ajdovščine žal med tistimi, ki jih je kriza zaradi specifik gospodarskih dejavnosti (gradbeništvo) ter decentralizirane lege še posebej prizadela. Slednje se je najbolj izrazilo v visoki brezposelnosti, ki se je gibala okoli 15 %. Novi in inovativni pristopi reševanja podjetij, povezani z ustvarjanjem delovnih mest, zahtevajo precej drznosti, poguma, ter dobršno mero vizije, ki jo je župan Beočanin, ko je občina odkupila delež podjetja Mlinotest, vsekakor pokazal.

Je po vašem mnenju Mlinotest lahko dober vzor tudi drugim podobnim podjetjem v državi?

Model odkupa določenega deleža podjetja s strani delavcev ter lokalne skupnosti je model, ki ponuja razvoje alternative dosedanjemu, po mojem mnenju, preveč pasivnemu odnosu do perspektivnih podjetij. Ta so se pogostokrat znašla v težavah, ko so bila prepuščena v nemilost svojih dolgov in s tem različnim finančnim malverzacijam z nesrečnim koncem. Vsekakor se zdi, da je vlada pričela aktivneje delovati v smeri iskanja teh alternativ - po mojih informacijah se bo čez poletje pripravljala zakonodaja, ki bo iniciative po delavskih odkupih olajšala s poroštvi države -, kar je pomemben korak naprej v uveljavitvi tega »Beočaninovega modela«. Verjamem, da bo prihodnost pokazala, da ta model ni le alternativa, temveč bomo preko podobnih delavskih iniciativ ter iniciativ lokalnih skupnosti v Sloveniji uspeli ohraniti ter spodbujati razvoj naših pomembnih blagovnih znamk, razvijati in ohranjati družbeno odgovornost podjetja v lokalnem okolju ter ustvarjati nova delovna mesta.

Vemo, da ste precej aktivni tudi na področju reševanja problematike Vogrščka. Se na tem področju kaj premika na bolje?

Na pomen Vogrščka in njegove nadaljnje vizije so lokalno okolje in številne iniciative predlogo opozarjale, a se kaj hitro izgubile v tihi ignoranci države do tega vprašanja. Primarna vloga Vogrščka, kot namakalnega sistema, postaja glede na vremenske razmere ter čedalje izrazitejšo potrebno po krepitvi samooskrbe osrednja nit namer in pobud, da se bi s prenosom lastništva omrežja na lokalne skupnosti omogočilo boljše in učinkovitejše upravljanje Vogrščka. S tem se sicer na načelni ravni strinja tudi država, ki pa mora prevzeti svoj del odgovornosti ter pričeti z aktivnejšo politiko premoščanja ovir, da se slednje realizira. Ob tem pa ni moč spregledati potenciala, ki ga Vogršček nosi tudi glede razvoja turistične in gospodarske dejavnosti, kar terja celosten – in ne per partes pristop. Ob optimalnem načrtovanju širitve namakalnega sistema v smeri Zgornjo Vipavske doline pa bi se sistem lahko širil na italijansko stran, lahko bi se načrtovala gradnja hidroelektrarne, ob ustreznem razpisu za projektiranje pa bi lahko ob dvigu vodne gladine dobili toplejšo ter bolj čisto vodo.

Vsa ta vprašanja so povezana z ustrezno reakcijo države, ki ima v rokah škarje in platno in pričakujemo, da bo jesen poleg deklarativnih namer prinesla konkretne odgovore, ki bodo Vogršček končno postavili na mesto, ki si ga zaradi potrebnosti ter potencialna, ki ga nosi, nedvomno zasluži.

foto: Matjaž Nemec  //Twitter//

Deli Nazaj