Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteAirbnb, spletna platforma, ki spreminja način turizma je lahko priložnost za vaš dodatni zaslužek. Brez birokratskih ovir pa žal ne gre.
Verjetno ste tisti, ki vsaj malce potujete naokrog po svetu, že slišali za spletno platformo Airbnb. V zadnjih letih je popolnoma spremenila tržišče oddaje nepremičnin popotnikom. Airbnb temelji predvsem na podlagi deljenja (»šeranja«), ko nekdo odda svoje (trenutno) prazno stanovanje nekomu, ki ga za določen čas potrebuje. Platformi so že na začetku napovedali velik potencial in danes se podjetje lahko pohvali z letno 25-odstotno rastjo in na leto obrne že skorajda neverjetne štiri milijarde dolarjev. Stvar je zelo enostavna. Imate stanovanje, sobo ali hišo, ki je trenutno ne potrebujete in ne uporabljate. Prijavite se v sistem Airbnb, oddate oglas in čakate na prve goste, ki jim nato po dogovoru pustite ključ ali pa se tudi osebno srečate z njimi. Plačilo za storitev je nakazano na vaš bančni račun. Seveda so pri vsem tem zelo pomembni dobri odzivi gostov na vašo ponudbo; kritike, ki jih gost pusti na vašem profilu, so namreč najboljša referenca za ostale, ki iščejo prosto sobo v vaši okolici.
Tako sem sam nedolgo nazaj preživel nekaj dni v simpatičnem enosobnem stanovanju sredi Pariza za 65 evrov na dan, pri čemer lastnika sploh nisem srečal. Vse smo se dogovorili po platformi, plačal sem s kreditno kartico in po koncu potovanja sem z veseljem napisal pozitivno kritiko na njegov profil. Enostavnejše izkušnje si skorajda ne predstavljam.
Odlično in enostavno se seveda sliši predvsem zaradi lahkega občasnega zaslužka, ki vas malce razbremeni stroškov, ki jih imate z lastno nepremičnino. Seveda pa ima tudi ta sistem, ki v razvitem svetu sicer odlično deluje, v Sloveniji svojega birokratskega zajca, ki se skriva v grmu, čisto blizu vaše nepremičnine, in sliši na ime inšpektor. Airbnb, ki po svetu deluje in prinaša dobičke tako državi kot ponudnikom, je v Sloveniji že več let še vedno na začetku birokratskih mlinov in nikomur na kraj pameti ne pade, da bi zadevo čim prej rešil, kar bi imelo korist za vse vpletene. Če boste torej svojo nepremičnino na Airbnb-ju ponujali »na črno«, vas bo prej ali slej obiskal gospod inšpektor in vas mastno oglobil, ker seveda ne plačujete davka naši državici. Če pa boste hoteli odigrati vlogo poštenega državljana in boste želeli svoj popoldanski posel prijaviti ter boste pripravljeni del zaslužka deliti z državo, vam nihče ne bo znal natančno razložiti, kako in kateremu cesarju naj gre davek. Seveda so v to birokratsko zagonetko vpleteni tudi razni lobiji regulatorjev, hotelirjev in podobnih turističnih ponudnikov, ki jim je Airbnb trn v peti, predvsem pa moteča konkurenca. Ampak Airbnb je tukaj in nihče ga ne more zaustaviti, saj se tudi milijonov zadovoljnih uporabnikov z vsega sveta ne da ustaviti. Kot je nekoč glasbena industrija želela zaustaviti pretakanje glasbe po internetu, je danes podobno z industrijo turizma. Kdo se na koncu prilagodi, pa je vsem jasno.
Če imate stanovanje, ki bi ga turistom želeli oddati na portalu Airbnb, morate biti precej previdni in dobro naštudirani. Fizične osebe se najlažje registrirate kot sobodajalci, vendar boste to dejavnost lahko opravljali največ pet mesecev na leto. Nudite lahko do 15 ležišč in vpisati se morate v Poslovni register Slovenije. V tem primeru se šteje, da opravljate gostinsko dejavnost, obdavčeno z dohodkom iz dejavnosti. Če pa boste želeli storitev izvajati celo leto, boste za oddajanje svojega stanovanja potrebovali soglasje 75 % celotnega bloka, nujno vseh sosedov, ki mejijo na vaše stanovanje. Sledi registracija pri Ajpesu za stanodajalce in kategorizacija z zvezdicami, potem potrebujete tablo na vhodu v blok ali hišo, nato pa sledijo še inšpekcijski pregledi, požarna varnost, dostop za invalide, gasilni aparati, prijava turista policiji, vodenje knjige gostov, registracija za DDV … Komaj čakate, kajne? Sicer lahko uporabite tudi stanovanjski zakon, ki je popolnoma neprijazen do turista, saj mu morate v roke in podpis ponuditi kup najemnih pogodb, kar posledično pomeni, da se turist spremeni v najemnika, od dobička pa nato plačate dohodnino, občina pa se seveda pod nosom obriše za turistično takso.
Zato se ne gre čuditi številki, da več kot dve tretjini od več kot dva tisoč slovenskih ponudnikov Airbnb-ja to počne na črno. Namesto za legalizacijo in poenostavitev problema se pri nas borimo za čim večje zatrtje zadeve. Medtem so v Atenah, kjer stvar deluje, kot mora, izračunali, da je (posredni in neposredni) dobiček od Airbnb-ja kar 55 milijonov evrov. Pri nas pa imamo raje par tisoč evrov pobranih kazni, slabo voljo državljanov ter registrirane supe, jadralna padala, kajake in kanuje.
Malce optimizma pa vendarle vliva podatek, da trenutno že potekajo aktivnosti, ki jih vodi ministrstvo za javno upravo, za poenotenje nekaterih predpisov, ki so sedaj v pristojnosti različnih ministrstev. Uporabniki in ponudniki Airbnb-ja predlagajo predvsem enostavnejšo registracijo stanovanj, elektronsko prijavo gostov in elektronsko plačilo turističnih taks ter ukinitev omejenega časovnega oddajanja na pet mesecev letno. A medtem na slovenska vrata že trka nov nebodigatreba – Uber.
Poglejmo še, kako je s ponudbo Airbnb-ja v Vipavski dolini. Trenutno imate v Ajdovščini možnost najema ene sobe, ki sprejme do štiri goste, zanjo pa boste plačali 17 evrov na noč. To pa je tudi vse. Nekaj več ponudbe je na Krasu in v Novi Gorici, še več pa v Posočju. Potenciala je torej – ne glede na birokratske ovire – več kot dovolj, sploh za tiste, ki že ponujajo takšne in drugačne sobe.
lektoriranje članka: Anja Mugerli