Jernej Vrtovec - zvesti sodelavec Nove Slovenije že skozi študentska leta, kasneje zaposlen kot tiskovni predstavnik iste stranke. Samostojni podjetnik, diplomant Fakultete za Teologijo in trenutni poslanec v Državnem zboru. Seveda pa občan, ki ima svoje mnenje. Pet vprašanj in ravno toliko odgovorov. Doma in po svetu.

Kako komentirate trenutne razmere v Grčiji?

Nauk celotne grške zgodbe govori o fiskalnem pravilu, da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo in da brez ukrepov oziroma reform ne gre. Če se zadolžujemo prekomerno, izgubljamo suverenost, o naši usodi pa odločajo tisti, pri katerih smo si denar izposodili. Grčije ni nihče silil, da si denar izposoja in ga prekomerno troši. Toda, če prekomernega grškega trošenja ne bi bilo, se danes v teh težavah ne bi znašli. Sporočilo in svarilo iz Grčije pa je tudi, da skrajna in radikalna leva politika, ki ni pripravljena na kompromise, pelje narod v brezno brez dna. Tik pred breznom je tudi radikalni Cipras popustil in sprejel ponujeni dogovor, kar je rešilo Grčijo pred bankrotom. Upam, da smo se na tem primeru tragične grške drame tudi Slovenci kaj naučili.

Vaše mnenje glede problema priseljevanja beguncev iz Afrike?

To je v Evropski uniji eden od ključnih problemov, ki obstaja že dolgo oz. ni nastal včeraj. Evropska unija danes gasi velik požar, ne doseže pa žarišča in težavi žal še ni kos. Strinjam se sicer z odločtvijo, da tudi Slovenija  sprejme teh nekaj sto beguncev, ob čemer  je treba preveriti in zagotoviti vse varnostne vidike. Vendar pa s tem, ko posamezne članice EU sprejemamo po nekaj sto beguncev, težave ne rešujemo, pač pa iskanje prave rešitve le odlašamo. Vprašanje priseljevanja beguncev bi namreč bilo treba rešiti celostno, rešitve pa je vedno treba iskati tam, kjer težave nastajajo, v kriznih žariščih. Dolgoročno je treba zagotoviti, da ljudem, ne bo treba zapuščati svojih domov. Statistični podatki namreč kažejo, da ljudje svoje domove večinsko zapuščajo zaradi vojnih razmer, zato je ključno zagotavljanje miru. Pri tem lahko EU v sodelovanju z ZN odigra ključno vlogo.

Nikakor pa ne smemo več dovoljevati, da nedolžni ljudje, ki želijo v Evropsko unijo zaradi želje po boljšem življenju, umirajo v Sredozemskem morju ali na drugih nevarnih poteh. Nisem pristaš gradnje ograj, česar se že poslužujejo nekatere članice EU, potrebno je sprejeti druge ukrepe.

Ključen, dolgoročen problem pa je vse večji odklon priseljencev do asimilacije, ki je logična posledica tega, da so presegli kritično maso. Prav na to, da priseljenci odklanjajo evropsko kulturo, je nemška kanclerka Angela Merkel opozarjala že leta 2009. Imela je prav.  Evropa naj bo odprta za vse, vendar jo mora tisti, ki želi v njej živeti, sprejeti celostno. V preteklosti je bilo tudi mnogo Slovencev beguncev, ki so bili v tujih deželah sprejeti. Glede na njihova pričevanja lahko rečem, da so sprejeli nove dežele za svoje, prilagodili so se novemu načinu življenja in novi kulturi.

Kakšen je vaš pogled na mesto Ajdovščina in trenutno delovanje g. Beočanina? Se stvari odvijajo v pravo smer?

Po propadu nekaterih gigantskih podjetji, ki so bila Vipavski dolini v ponos, je bila Ajdovščina pred novimi izzivi. Ni bilo lahko, toda predvsem podjetniška žilica prebivalcev ter marljivost in delavnost, ki sta posebej značilni za prebivalce naše doline, sta pripomogli k temu, da je Ajdovščina danes v novem zagonu. Razveseljiv je zlasti podatek upadanja brezposelnosti med občani. Zdravo in kakovostno delovno mesto ter pošteno plačilo za opravljeno delo so namreč najboljša socialna politika in najboljša socialna pomoč. Ljudje ne potrebujejo miloščine, ampak pogoje, da bodo lahko delali. Ajdovščina torej počasi ponovno postaja mesto priložnosti, zato upam, da bodo mladi ostajali v občini ter si tukaj ustvarjali družine. 

Župana Beočanina poznam že vrsto let, vem, da si prizadeva, je pa še mnogo prezgodaj, da bi njegovo delo lahko ocenjeval. Ob tem pa poudarjam, da mora lokalna politika pozornost namenjati gospodarstvu, podjetnikom in obrtnikom ter skrbeti, da bodo Ajdovščina in okoliške vasi imele priložnosti za kakovostno bivanje. Le tako se bo občina razvijala.

Kako sam,  v vlogi poslanca, prispevate k razvoju občine Ajdovščina?

Kot poslanec, izvoljen v volilnem okraju Ajdovščina, se zavedam, da sem v državni zbor poslan od občank in občanov Ajdovščine ter Vipave in je nedvomno moja naloga to, da po svojih močeh prispevam k razvoju obeh občin. K razvoju občine lahko kot poslanec prispevam z zakonodajnimi pobudami, poslanskimi vprašanji ministrom, izrednimi sejami itd. Naj izpostavim, da sem v zadnjem letu ministrici za zdravje večkrat postavil vprašanje v zvezi z nujno medicinsko pomočjo v Ajdovščini oz. ministrico prosil, da nujna pomoč pri nas tudi ostane. Bili smo uspešni, je pa v zvezi z zdravstvom v Ajdovščini še vedno veliko dela. Izpostavim lahko še namero vlade, da uvede davek na sladke pijače. To bi prizadelo tudi Fructal, zato sem bil pobudnik sklica nujne seje odbora za gospodarstvo in finance, namero vlade smo tudi uspešno preprečili. Nedavno sem ministru za infrastrukturo postavil ustno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo protivetrnih ograj na vipavski hitri cesti. Minister mi je potrdil, da bodo z deli začeli v letu 2016.

Kljub temu, da poslanec ni izključno zavezan neposrednemu delu za svoj kraj, je to moja moralna dolžnost. S prizadevanjem in močno voljo se lahko veliko doseže.    

Kje vidite v mestu Ajdovščina največji potencial?

Potencial so zagotove naravne danosti, ki jih moramo izkoristiti v še večji polnosti. Odlična geografska lega in prometne povezave namreč omogočajo razvoj gospodarstva. Imamo možnost, da privabimo nove, tako domače kot tuje investitorje, ki bi v Ajdovščini odpirali svoja podjetja in zaposlovali. Veliko potenciala pa je tudi v razvoju turizma. Naša dolina je vinorodna, lepa, izjemna, ima vrsto znamenitosti, ki pa jih doslej žal nismo tržili v zadovoljivi meri.  Z agencijo Rod se stvari premikajo v pravo smer, je pa potrebnega še veliko  truda.

Sicer so največji potencial predvsem ljudje, pridni in marljivi. Zato se za prihodnost občine ne gre bati.

Hvala!

Deli Nazaj