Včeraj smo na našem portalu pričeli z zgodbo, ki se sicer vleče že kar precej časa, novo nadaljevanje pa je dobila v soboto, 29. avgusta, ko je bilo ajdovsko mestno jedro zaprto za promet. Dopoldan je namreč potekalo odprtje prvega likovnega bieanala Castra, popoldan pa so Lavričev trg zasedli urbani gladiatorji, ki so se udeležili dogodka, poimenovanega Wotr.  Oba dogodka sta odlično uspela, kljub vsemu pa povzročila precej slabe volje pri Civilni iniciativi Lavričev trg (CILT), ki se v svojem "boju" bori proti načrtovanemu zaprtju trga za promet. V svoj zagovor pa umešča predvsem morebitno precejšnjo izgubo prihodkov in posledično delovnih mest tistih, ki so za svoje delo plačani ravno na Lavričevem trgu. V včerajšnjem članku smo zato objavili mnenje CILT-a ter Občine Ajdovščine. Danes pa kljub vsemu dajemo besedo tudi organizatorjem Wotra ter Arhitekturnemu društvu Forum.

V imenu Wotra je svoj pogled na problematiko podal Sebastjan Kodele:

Kot organizatorji dogodka Wotr smo pridobili vsa potrebna dovoljenja in potrdila, ki jih glede na zvrst prireditve ni malo. Naš dogodek je res zajemal zaporo severnega dela Lavricevega trga, treh ajdovskih gas in delno zaporo Vilharjeve ulice, kar pomeni da so bili vsi tamkajšnji prebivalci usmerjeni proti športnemu parku Pale. Lokalni prebivalci so imeli dostop od mosta na Viharjevi ulici do vseh ulic proti Lavricevem trgu. Prireditev Wotr se je zgodila prvič in zagotovo ne zadnjič. Tovrstne prireditve so prišle v Slovenijo pet let nazaj in so še dokaj v povojih ter se šele razvijajo, zato menimo, da se v njih skriva velik potencial, tudi za Vipavsko dolino. Največja tovrstna prireditev v Sloveniji gosti več kot 2000 udeležencev, mi pa smo jih imeli čez 300 že v prvi izvedbi dogodka. Glede na odzive udelezencev je bila organizacija odlična in skorajda brez pripomb.

Obenem smo povezali mnogo lokalnih društev ter organizacij, ki so se vsa z veseljem odzvala in tudi pomagala pri izvedbi dogodka. Kot organizatorji smo med drugim podprli tudi lokalna podjetja, ki so nam npr. tiskala promocijske majice in materiale, pripravljala sendviče in pijačo za nastopajoče in podobno.  Namen Wotra pa je bila predvsem promocija zdravega in aktivnega življenja, obenem pa tudi promocija Vipavske doline in Ajdovščine kot prijazne turistične destinacije.

Žal pa smo kljub vsemu prejeli tudi pripombe in kritike. Precej neprijetna se nam zdi tista, ki se sklicuje na ime prireditve Wotr, za kar smo si celo prislužili prijavo na inšpektorat. Glede očitkov, da je bila organizacija slaba pa lepo vabimo člane CILT-a, da se nam naslednje leto pridružijo pri postavljanju ovir in ostali organizaciji.

Za mnenje smo povprašali tudi ajdovsko Arhitekturno društvo Forum. Urška Černigoj nam je takole opisala njihov pogled na dogajanje v ajdovskem mestnem središču:

Mestni trg je že vse od antičnih časov, ko se je v Grčiji izoblikovala agora, kot prostor druženja ter center antičnega življenja glavna karakteristika Evropskih mest in za življenje mesta ena najpomembnejših iznajdb človeštva. Trg je srce mesta, je dnevna soba na prostem,  je center ekonomske, mestne, družbene, kulturne in religiozne aktivnosti. Temu prvotnemu namenu je trg služil tako v rimskem obdobju kot kasneje v srednjeveških časih, vse do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko smo iz trgov izrinili vse dotedanje funkcije in jih namenili našemu novemu objektu oboževanja – avtomobilu. Avtomobili so izrinili ljudi (Poskusite si  avto parkirat v svoji dnevni sobi in se nato v njej družit s svojo družino.), ki so svoj prostor iskali v velikih nakupovalnih središčih na obrobju mest. Mestni trgi so začeli samevat, družabno življenje mesta se je izgubilo.

V zadnjih 30. letih je večina evropskih mest ugotovila, da so potrebne spremembe, ter začela z načrtnim vračanjem trgov prebivalcem mesta. Trge so zaprli za motorni promet in uvedli omejen dostop za dostavo, prebivalce in nujne primere. Vzpostavljene so bile cone umerjenega prometa, ki omogočajo pešcem prijaznejši, predvsem pa varnejši dostop do trga. Majhna mesta, v katerih večina prebivalcev živi na razdalji, ki jo je do mestnega središča mogoče prehoditi, so za takšne ureditve še primernejša.

Na trgih, s katerih je bil odstranjen promet, pa ni bil zamenjan le tlak. Mesta, ki se lahko pohvalijo z živahnimi trgi, so k prenovi pristopila načrtno ter v sodelovanju s prebivalci mesta  in stroko. Velikokrat so bile obnovljene tudi okoliške zgradbe, kar pa je pritegnilo pojav novih barov, lokalov, storitev … Predvsem pa je bilo poskrbljeno, da je trg sposoben prilagajanja različnim aktivnostim, saj šele njegova večfunkcionalnost ljudem ponuja razloge, da se na njem zbirajo, sodelujejo in usklajujejo prizadevanja za organizacijo dogodkov v lokalni skupnosti. Morda pa je glavni razlog sporov v naši skupnosti prav ta, da nimamo prostora, na katerem bi se srečevali ter učili socialnega vedenja in življenja v heterogeni in raznoliki družbi, kar naj bi bil po mnenju vedenjskega znanstvenika prof. Henryja Lennarda eden glavnih pomenov trga za naše otroke in mladino.

Seveda ima vsakdo legitimno pravico boriti se za lastne koristi in zagovarjati svoja mnenja in načela. Kljub vsemu pa se je potrebno vprašati čigav je pravzaprav Lavričev trg. Je od vseh nas? Je od tistih, ki tam ustvarjajo svoj posel? Je od tistih, ki tam živijo? Je last Občine Ajdovščina? Je last tistega, ki pravi, da ga je ali bo oživel? Ne glede na to čigav je v resnici trg, pa se ne sme nihče obnašati kot šerif, ki ukazuje kaj se na "placu" sme in kaj se na "placu" ne sme. Civilna Iniciativa Lavričev trg namreč v svoji pritožbi zahteva ukrepanje Občine proti Wotru, ker naj ne bi pravilno obveščal prebivalcev, zahteva poročilo, komu je organizator namenil obljubljen denar iz dobrodelne akcije, zahteva od Občine ukrepanje proti Bienalu, ker je obesil kuhinjske krpe na električne kable, napoveduje odškodninske tožbe proti Občini zaradi izgube prihodkov, celo tožbo Pekarne Ajdovščina zaradi cvetličnih korit. Za konec pa še žuganje predsedniku ajdovske krajevne skupnosti z zamenjavo, če ne bo tako, kot bi po njihovo moralo biti, pa čeprav so ga predsednika izvolili tudi tisti v Slejkotih ali pa na Ribniku.

Rešitev vidimo predvsem v tem, da se vpletene osebe med seboj čimveč pogovarjajo in na čimbolj mehak način poskušajo najti rešitev, ki bo ustrezala vsakomur, predvsem pa občanom Ajdovščine. Zaostrovanje razmer zagotovo ne bo prineslo nič dobrega. Predlagamo še, da se v prihodnje, pred zaprtjem trga, na pogovor povabi tudi ekonomiste in strokovnjake za marketing. Do Božičnega sejma ni prav daleč, referenduma pa si tudi nihče ne želi.

Deli Nazaj