V zadnjih dneh vse bolj napeta problematika okrog zaprtja ajdovskega Lavričevega trga za promet, je včera dobila novo nadaljevanje. V Ajdovščini je potekala tiskovna konferenca, ki jo je sklicala Civilna Iniciativa Lavričev trg (CILT). Svoj pogled na nedavno dogajanje so v imenu CILT predstavili Aleksander Lemut, lastnik marketa Fama, ter Danilo in Danila Žorž, odvetnika, ki imata svoje delovne prostore na največjem ajdovskem trgu.

Kot prvi je k besedi pristopil Danilo Žorž in povedal naslednje:

» Pred zdaj že mnogimi leti sem kupil svojo sedanjo pisarno na Lavričevem trgu v Ajdovščini in takrat je bil ajdovski trg še precej pust, nato pa je počasi pričel pridobivati življenje. To se je zgodilo predvsem z odprtjem mnogih lokalov in trgovin ter organizacijo številnih prireditev.

Z prihodom župana Tadeja Beočanina pa se stvar spreminja, saj je župan v svojem političnem programu izpostavil tudi zaprtje Lavričevega trga za promet. Organiziran je bil sestanek vseh vpletenih, kjer nam je župan predstavil svojo idejo o nameri zaprtja trga. V ta namen smo zato ustanovili civilno iniciativo, s katero se borimo za svoje pravice in je nekakšna vez med nami in občinsko upravo, oziroma županom.

Zaostrovanje odnosov se je pričelo z letošnjo prireditvijo Ajdovščina v maju, kjer smo nastopali kot stranka v postopku. Prav zaradi naših zahtev, se je načrtovano tritedensko dogajanje v ožjem središču mesta, kasneje preselilo na območje bivše vojašnice Srečka Kosovela. Pri tem se je izkazalo, da je prireditev Ajdovščina v maju tudi na drugi lokaciji obiskalo enako število obiskovalcev, kot bi jih, če bi stvar potekala na Lavričevem trgu. Pred kratkim je bil trg ponovno zaprt zaradi dveh prireditev, Wotra, ter prireditve, kjer so sodelovale vse tri ajdovske galerije, šlo naj bi za republiško prireditev, imenovano Bienale. Kot rečeno je bil v ta namen trg ponovno zaprt za promet, kot tudi Prešernova ulica, brez da bi stanovalce in pravne osebe, ki delujejo na trgu kdo kakorkoli obvestil. Za Bienale, mi, ki smo prebivalci tega trga sploh nismo vedeli, oziroma nismo sploh zaznali, da se nekaj dogaja. Za tisto famozno adrenalinsko prireditev WOTR pa je bila na trgu postavljena neka struktura, neka okvira, skozi katero so se tekmovalci prebijali in to je trajalo eno uro, trg pa je bil zaprt že od 19. ure prejšnji večer, pa vse do 19. ure tistega večera. Seveda se v zvezi s tem sprašujemo zakaj nihče ni zbral toliko poguma, da bi CILT in ostale prebivalce obvestil o dogajanju. Postavlja se tudi vprašanje ali je bilo res potrebno zapret Prešernovo ulico zaradi nekega bienala. Kakor sam vem, umetniki niso ustvarjali na ulici. Adrenalinska prireditev ni imela kaj iskati na placu, resnično ne. Ves ostali del te prireditve je potekal izven Ajdovščine, v naravi. Mi menimo, da gre za provokacijo, oziroma pripravo, s čimer bodo občinski organi in župan dokazovali koliko prireditev je dejansko bilo in dokazovali potrebe po teh prireditvah. Pri prireditvi WOTR namreč nismo zaznali niti enega gledalca, nikogar ni bilo. Tista struktura je tam samevala, tu pa tam je nekdo prišel in tekel skozi.

Sedaj imamo ponovno napoved, da bo trg za teden dni zaprt zaradi Tedna mobilnosti. Ta prireditev naj bi dva dni popolnoma zaprla trg za promet, ostale dni pa bo trg zaprt po dve uri na dan. Za parkiranje in za dostop bo trg ves teden zaprt. Višek vsega pa je, da Občina namerava tržnico, ki je sedaj organizirana pred Dvorano 1. Slovenske vlade vsak četrtek, kjer ne moti nikogar, preseliti na Lavričev trg. Vse to so provokacije, predvsem pa gospod župan ne drži svoje besede. Po prvih pogovorih z njim smo se namreč dogovorili, da bo v roku dveh mesecev organiziral sestanek, kjer nam bo predstavil napredek študij in postopka zapiranja Lavričevega trga. Od tega ni nič. Mi smo čakali dva meseca, tudi pisno smo ga pozvali in dobili odgovor, da še ni čas za sestanek.

Omenil bi tudi problem pekarne na Prešernovi ulici, kjer je odslej onemogočeno parkiranje na širokem pločniku, kjer so se vozniki ustavljali in skočili v pekarno po kruh. Sedaj so tam postavljena korita z rožami in pekarna lahko zapre svoja vrata. O tem smo opozorili direktorico občinske uprave, ki nam je odgovorila, da je parkiranje na pločniku prepovedano. To seveda ni res. Parkiranje na pločniku je dovoljeno, če je tako označeno. Ker je pločnik širši od dveh metrov, smo predlagali, da bi tam naredili dve parkirni mesti za kratkotrajno parkiranje.

Problem parkiranja na placu je tudi parkiranje na placu oseb, ki tam nimajo kaj početi. V času počitnic ugotovljamo, da je večina parkirišč prazna. Če pogledate danes pa je vse polno ljudi, ki pridejo zjutraj, pustijo tukaj avtomobil in gredo. Ne gre za ljudi, ki bi bili na trgu zaposleni. Zato smo občini predlagali, da to parkiranje na nek način omeji, s časovno omejitvijo. Za tiste pa, ki imamo tukaj poslovne prostore in stanovalce, pa naj občina priskrbi dovolilnice. Namreč, ljudje so danes navajeni se pripeljati pred vhod z avtomobilom in če jim je to onemogočeno ne pridejo.

Ob zadnjih zaporah je bila povzročena velika finančna škoda. Pekarna Kukaj je utrpela 40% padec prometa, frizerka, ki ima svoj frizerski salon na trgu je sporočila, da so ji kar štiri napovedane stranke odpovedale, kar je lahko tudi do 50% prometa manj v tistem dnevu, tudi gostinci govorijo enako. Vendar teh zadev mi županu ne moremo predstaviti na tak način, da bi razumel, da dela ogromno gospodarsko škodo.

Če bo plac zaprt bo več posledic. Prva bo, da bo življenje iz trga povsem izginilo, trg bo mesto duhov, kot je bil že 20 let nazaj. Vrednost nepremičnin bo zagotovo padla. Poslovni subjekti bodo po vsej verjetnosti zaprli svoje prostore. Zato je s strani CILT za zaporo prejšnji teden župan že dobil odškodninske zahtevke zaradi izgube prometa. Prav tako bo CILT vsem, ki se bodo v prihodnje odločili za podobne zahtevke pomagal."

Po besedah Žorža so v CILT pripravljeni na več vrst kompromisov, pripravljeni so tudi sprejeti prireditve na trgu, vendar takšne, ki na trg spadajo. Kot so npr. nastopi pevskih zborov, opere, tudi politične manifestacije. Prav tako se v CILT sprašujejo zakaj ajdovski mestni stadion sameva, čemu služi in zakaj se podobni dogodki ne odvijajo tam. Po izračunih CILT-a ima ajdovska občina kar tri hektare javnih površin, ki so povsem primerne za podobne prireditve. Žorž je kot primer omenil tudi mesti Idrija in italijansko Gorica, ki so po obnovi in zaprtju trga utrpele prav tisto, česar se v CILT-u najbolj bojijo, torej praznega trga in ulic.

Aleksander Lemut, direktor marketa Fama je povedal naslednje:

"Objekt marketa Fama smo kupili pred sedmimi leti, za ceno 370.000€. Kredit za kupnino smo šele nedolgo nazaj poravnali. Skupaj s parkirišči pred marketom gre za lastniški objekt podjetja Fama.

Po enem letu volilne kampanije, po enem letu vladanja nove oblasti, še vedno nimamo niti ene skice, kako bo ta trg izgledal. Ni nam znano, da bi imele po enem letu nove občinske oblasti študijo vpliva na okolje, v primeru zaprtja trga. Kakšni so vplivi na življenje mesta, na obstoj podjetnikov in na prebivalce širšega mestnega jedra, ki bi bili s tem prizadeti. 

Podjetje Fama ni bila nikoli proti mrtvilu na trgu, nikoli proti temu, da se na trgu karkoli dogaja. Nasprotno, to sodi poleg. Tudi izgubo četrtine prometa razumemo, če je upravičena, če gre za dogodke, ki imajo rep in glavo. Podjetje Fama ni imelo s tem nikoli težav. Vendar smo, v nasprotju z Občino, mi zasebno podjetje in moramo biti gospodarni, zato nam ni vseeno, če bi nam kdo želel onemogočati uporabo naše lastnine, ki daje kruh petim zaposlenim. V ta market pride povprečno 500 strank na dan. Market lepo posluje, uspelo nam je vrniti kredit. Zato se bojimo, kaj bo prinesla prihodnost. Glede na dosedanje izkušnje z večjimi investicijami v naši občini, se bojimo, da se bo obnova trga vlekla dve ali tri leta. V takem primeru bi skoraj zagotovo bili prisiljeni zapreti trgovino. To bi za podjetje pomenilo več kot četrt milijona evrov izgube. Lavričev trg je lep podeželski trg. Če bi Občina opravljala svoje delo in bi občinski redar vse nepravilno parkirane avtomobile oglobil, bi bilo na trgu zagotovo vsaj eno tretjino manj pločevine. Vendar Občina iz meni neznanih razlogov tega ne naredi.

Odločili smo se, da se bomo za našo nepremičnino in delovna mesta borili, zato se je podjetje Fama pridružilo tej civilni iniciativi. Poudaril bi rad nekaj stvari, ki jih je pred morebitno obnovo trga nujno urediti: Kanalizacija je v zelo slabem stanju in to je nujno potrebno urediti. Prav tako v sredino trga ne sodi »kandelaber«, trg potrebuje stalni oder za prireditve s čimer ne bo potrebno trga zapirat za več dni zaradi montaže in demontaže. Rešiti je potrebno lastništvo nekdanje samopostrežbe. Prav tako moramo čimprej rešiti problem odvisnikov, ki se nelegalno zbirajo v zgornjih nadstropjih bivše blagovnice Nanos. Na to že mnogo časa opozarjamo tudi policijo.

Če ne rešimo teh problemov, nam nova marmorna plošča na trgu ne bo pomagala čisto nič. Niti rešila ne bo nič. "

Za konec je spregovorila še Danila Žorž, ki je zatrdila, da člani CILT-a ne zasledujejo ustanovitev novih pravic, zavzemajo se le za ohranitev pravic, ki jih že imajo. Gre za lastniške pravice, pravice do sodelovanja in upravljanja življenjskega okolja ter podobno. CILT je bil ustanovljen za vzpostavitev stika in dialoga z županom. Očitno je, da bo ukinitev parkiranja na trgu imela dramatične posledice za prebivalce in poslovne subjekte na trgu. V CILT-u ocenjujejo, da je podobnega mnenja tudi širša javnost v občini, zato si želijo aktivnejšega sodelovanja z občino.

 

Preberite tudi:

LAVRIČEV TRG - ZA IN PROTI

O LAVRIČEVEM TRGU 3

 

Uradna obrazložitev in besedilo tiskovne konference Civilne iniciative Lavričev trg:

Dosedanje dogajanje:

Na sestanku dne 4.12.2014 je župan seznanil povabljene predstavnike poslovnih subjektov z Lavričevega trga in okoliškega mestnega jedra z namero, da prometno zapre to območje ter onemogoči parkiranje na trgu. Na pripombe prisotnih se župan ni pozitivno odzval.

Županu so bile poslane tudi pisne pripombe (npr. dne 11.12.2014 iz pisarne odvetnice Danile Žorž), vendar se nanje ni odzval.

Podoben sestanek je sklical za dne 17.3.2015, na katerem je z namerami seznanil še prebivalce. Tudi na tem sestanku pripombe niso naletele na odprta ušesa.

Civilna iniciativa proti zaprtju Lavričevega trga in starega mestnega jedra je bila ustanovljena dne 24.3.2015, svoje cilje pa je dokončno formulirala dva tedna kasneje. Civilna iniciativa zajema varstvo pravic občanov na štirih področjih: preprečitev prometne zapore trga in mestnega jedra, preprečitev onemogočenja parkiranja na trgu in v mestnem jedru, zagotovitev izvajanja prireditev na tem območju v skladu s pozitivnimi predpisi in zagotovitev obnove komunalne infrastrukture na način, da tudi med obnovo omogoča funkcionalno uporabo javnih površin na tem območju in da ne posega v arheološka najdišča.

Preprečitev prometne zapore Lavričevega trga in starega mestnega jedra. Taka ureditev bi zmanjšala življenjski standard stanovalcev, pomenila bi pa tudi hud udarec za gospodarsko dejavnost na tem območju. Tu deluje 8 gostinskih lokalov, 6 trgovin, lekarna in 2 lokala s storitveno dejavnostjo. Prometna zapora bi pomenila izgubo strank, posledično zaprtje teh dejavnosti in izgubo delovnih mest (CILT sicer ni zbral točnih podatkov, je pa na tem območju verjetno 30 - 50 delovnih mest, vključno s samozaposlenimi podjetniki). Glede na upad prometa, ki ga je povzročila zapora dne 28. in 29.8.2015, CILT ocenjuje, da bi s prometno zaporo in ukinitvijo parkiranja bilo v kratkem času izgubljenih vsaj polovica delovnih mest, dolgoročno pa verjetno večina.

Ureditev parkirnega režima na Lavričevem trgu na tak način, da bo trg služil tako stanovalcem in poslovnim lokalom, kot tudi uporabnikom teh lokalov. Iz istega razloga kot zgoraj menimo, da bi ukinitev parkiranja na samem Lavričevem trgu pomenila izgubo strank. Menimo, da glede na trenutno gospodarsko situacijo ni smiselno, da občina izvaja eksperiment "prevzgoje" občanov s tem, da pričakuje, da bodo ljudje zlahka noč spremenili svoje navade. Stranke, ki so navajene tega, da lahko parkirajo pred poslovnim lokalom, kamor so namenjene, bodo storitev poiskale drugje, ne bodo hodile peš. CILT se boji predvsem, da bo staro jedro Ajdovščine doletela enaka usoda kot je centre primerljivo velikih mest v regiji, ki po ukinitvi parkiranja odmrejo, dejavnost pa se (praviloma v osiromašeni obliki) preseli na območja trgovskih centrov z velikimi parkirišči. Ajdovščina ni veliko urbano središče kot npr. Ljubljana, na območju zapore pa ni "monopolnih" dejavnosti, ki bi ljudi silile, da prihajajo na to območje če hočejo ali pa ne (ni upravnih organov, sodišč, občinskih organov, fakultet itd.; občinska stavba se nahaja na robu tega območja, tako da zapora na dostop do nje ne vpliva).

Zagotoviti, da se bodo v mestnem jedru odvijale samo tiste prireditve, ki tja vsebinsko spadajo - takih prireditev si stanovalci želimo čim več - ki ne pomenijo obremenitve s hrupom in ki niso komercialne narave. Nasprotujemo individualizaciji dobičkov ob hkratni kolektivizaciji škode (uporaba javnih površin za zasebno pridobitno dejavnost, financiranje iz občinskega proračuna, povzročanje škode prebivalcem (zvočno onesnaževanje, umazanija po prireditvah itd.)). "Pijanske žurke" na to območje ne spadajo.

Zagotoviti, da se infrastruktura v starem mestnem jedru obnavlja na način, ki omogoča čim manj moteno uporabo javnih površin, vključno s prometom in parkiranjem. Želimo, da se dela izvajajo tako, da se ne posega v arheološka najdišča, ki pod trgom nedvomno so. Ajdovščina je bila naseljena namreč že v rimski dobi (utrdba z imenom Castrum ad Fluvium Frigidum), trg pa se nahaja praktično sredi te nekdanje utrdbe.

CILT ne zasleduje pridobitve novih pravic za občane, pač pa le varstvo obstoječih. Načrtovani posegi v mestno jedro predstavljajo poseg oziroma kršitev ustavno zajamčenih pravic državljanov (pravica do zasebne lastnine, do zdravega življenjskega okolja, do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, do svobodne gospodarske pobude, posredno tudi do svobode gibanja), za varstvo katerih bi se državljani nedvomno zavzeli z uporabo vseh pravno dopustnih sredstev. Namen CILT je preprečiti situacijo, ko bi prišlo do poseganja v te pravice, s tem da občino sproti opozarja na potencialne kršitve teh pravic in predlaga iskanje alternativnih rešitev, ki bi zagotovile uresničevanje javnega interesa ob hkratnem varstvu pravic občanov.

V županovih predstavitvah stanovalcem vse doslej ni jasno opredelil, kakšen javni interes zasleduje s poseganjem v staro mesto jedro. Pojavlja se občutek, da se ne išče odgovora na vprašanje "kaj občani potrebujejo in kakšen je javni interes" pač pa "kaj lahko naredim s trgom in starim mestnim jedrom". Trg in mestno jedro že sedaj opravljata pomembno funkcijo - omogočata gospodarsko dejavnost, številni lokali pa zagotavljajo družabno življenje na tem območju.

Po ustanovitvi je CILT pričela z zbiranjem podpisov za podporo. V približno tednu dni je bilo zbranih 320 podpisov. Na obrazcu za zbiranje podpisov so bili navedeni vsi cilji, tako da so podpisniki točno vedeli, kaj podpisujejo, na razpolago pa so bili tudi letaki s temi cilji. Temeljni princip delovanja CILT je solidarnost med občani-podpisniki, ko podpisniki ne dajo le podpisov za varstvo svojih pravic pač pa prostovoljno tudi za varstvo pravic soobčanov. Menimo, da predstavlja tak model neposredne demokracije edini način, da se prepreči fragmentacijo občanov po principu "deli in vladaj" na majhne, medsebojno sprte interesne skupine, in s tem izgubo njihovega vpliva na oblastne strukture.

Težave so se začele z organizacijo prireditev "Ajdovščina v maju 2015". Sredi aprila 2015 smo iz lokalnih medijev izvedeli, da namerava župan na Lavričevem trgu in znotraj starega rimskega obzidja organizirati to prireditev.

Letošnji sklop teh prireditev je predvideval za tri zaporedne vikende (zadnji trije v maju) koncerte zabavne glasbe (npr. Alya, Magnifico ...), pri čemer naj bi se prvi vikend izvajal na Lavričevem trgu, drugi pa v šotoru na t.i. grajskem vrtu, torej v starem rimskem obzidju (cca 20 metrov stran od trga). Trg je obkrožen s stanovanjskimi objekti, ti mejijo tudi na grajski vrt, tako da bi se te prireditve izvajale praktično v dnevnih sobah okoliških stanovalcev.

Prireditve na tem območju že več let posegajo v pravice stanovalcev Lavričevega trga in starega mestnega jedra. Skladno s pozitivnimi predpisi na teh območjih namreč na prireditvah ni mogoče uporabljati ozvočenja, ki bi presegalo določeno glasnost, ob določenih urah pa sploh nobenega ozvočenja. Kljub številnim pripombam in pritožbam okoliških stanovalcev v preteklih letih, je župan kljub temu razpisal občinski javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2015 na območju občine Ajdovščina, kjer je bilo kot pogoj za sofinanciranje Ajdovščine v maju določeno, da se morajo prireditve odvijati na Lavričevem trgu oziroma v šotoru na grajskem vrtu. Kljub temu, da je bil župan izrecno obveščen, da je eden od ciljev CILT tudi ureditev izvajanja prireditev na tem območju, je nastopal mimo jasno izražene volje stanovalcev in podpisnikov CILT, saj so se vse aktivnosti za izvedbo prireditev nadaljevale.

Potem, ko se na več pozivov CILT, da nas povabi na sestanek, župan ni odzval oziroma je prelagal datume, so se nekateri stanovalci in CILT prijavili kot stranke v postopek izdaje soglasji dovoljenj za prireditev pri Občini Ajdovščina in Upravni enoti Ajdovščina, kjer smo uveljavljali kršitev Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Zatem je župan sklical dva sestanka s predstavniki CILT, kjer je prišlo do enkratnega dogovora med stanovalci, županom in prirediteljem, po katerem stanovalci ne bodo uveljavljali svojih pravic iz naslova varstva pred zvočnim onesnaževanjem za prireditve, ki se izvajajo na Lavričevem trgu dne 16. in 17. maja 2015, prireditve, ki so bile sprva načrtovane v grajskem vrtu, pa se prenesejo na ustreznejšo lokacijo.

Ob tem pripominjamo, da je nivo hrupa v prostoru (na naslovu Lavričev trg 7) tekom glasbene prireditve na ta prvi vikend presegel 110 decibelov. Od 20:43 do 2:00 ure je hrup presegal 100 decibelov več kot 65 minut (za primerjavo, to je glasnost pnevmatskega kladiva, če se stoji tik poleg njega), med 90 in 100 decibeli je bil več kot 97 minut, med 80 in 90 decibeli več kot 91 minut, med 70 in 80 decibeli več kot 38 minut, med 60 in 69 decibeli več kot 22 minut, preostali čas pa med 50 in 59 decibeli. Pod 50 decibelov hrup ni padel.

O situaciji je bil obveščen tudi Varuh človekovih pravic RS, vendar zaradi omenjenega dogovora z županov CILT postopka ni nadaljeval.

Na zgoraj omenjenih sestankih je bil sklenjen dogovor med CILT in županom, da bo glede prometne ureditve trga župan v roku 2 mesecev pripravil pisno gradivo in sklical sestanek, kjer bo CILT lahko podal konkretne predloge na predlagano ureditev. Dva meseca in več sta pretekla, župan pa dogovora ni izpolnil, kljub pozivom CILT. Namesto tega so bili stanovalci in poslovni subjekti ponovno postavljeni pred dejstvo, da bo brez našega soglasja trg zaprt med 16. in 22. septembrom 2015.

Vmes je "padla" še prireditev dne 28.8.2015 o kateri praktično nihče ni bil obveščen, in ki je povzročila znatno škodo. Od župana smo zahtevali odgovore, sploh glede na to, da sta Občina Ajdovščina in KSD Ajdovščina sponzorirali prireditev, kaj nameravajo ukreniti glede kršitev, ki jih je storil prireditelj in kako nameravajo povrniti škodo, ki so jo povzročili z izdajo dovoljenja za zaporo trga, a odgovora nismo dobili.

V lokalnem okolju pa so se začele pojavljati govorice, da je CILT zlorabila podpise, CILT se predstavlja kot neke vrste reakcionarno skupino ljudi, ki noče sprememb na boljše, itd. Bojimo se, da je cilj teh govoric odvzem legitimnosti civilni iniciativi ter fragmentacija občanov na majhne interesne skupine (pač, vedno učinkovita politična taktika "deli in vladaj"), kar je točno to, kar smo želeli z ustanovitvijo civilne iniciative preprečiti, zato bi želeli, da se v javnosti sliši tudi naš glas.