Stroka opozarja, da bo zaradi zelo ohlapnega jezika nevtralnost interneta v Evropi zelo ogrožena in bo za sabo potegnila slabše pogoje za evropske državljane, evropska podjetja in evropske spletne medije. Stroka tudi opozarja, da bo zaradi ohlapnega jezika trpela ustvarjalnost,medijska krajina in skoraj vse panoge, ki delujejo s pomočjo interneta.

Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije. Primer: ne glede na to, ali uporabnik brska po spletišču YouTube ali MojVideo, bosta ti spletni mesti do njega prišli enako hitro. O konceptu nevtralnosti interneta ali izvorno t. i. Net neutrality konceptu je bilo prelitega že veliko črnila na obeh straneh oceana. Koncept buri duhove tako v telekom industriji, ki se v dobi digitalnih vsebin in produktov ne znajde najbolje kot tudi na strani ponudnikov digitalnih vsebin, ki iščejo svoj prostor v ekonomiji informacijske tehnologije. Industriji telekomov gre trenutno na roko splošna neinformiranost in nepoznavanje koncepta na strani političnih odločevalcev in končnih uporabnikov, vseeno pa ima ta vedno večjo podporo s strani organiziranih skupin aktivistov in lastnikov megakorporacij, kot sta Facebook in Google. Problematika z nevtralnostjo nastala, ko se je spletna ekonomija razvila do te mere, da so podjetja, kot so Google, Apple, Amazon, Facebook in preostali spletni velikani, prišla v boljši položaj kot telekomunikacijski operaterji. Povprečen uporabnik namreč precej več denarja zapravi na spletu kot za plačilo operaterjeve položnice. Telekomunikacijski industriji takšna ureditev seveda ni bila niti najmanj všeč, zato je začela izvajati lobistične pritiske na evropska zakonodajna telesa, ti pa so pripeljali do predloga potencialno sporne uredbe

A na dolgi rok je ključnega pomena ravno informiranost končnih uporabnikov in odločevalcev, ki bodo morali izvajanje nevtralnosti interneta regulirati tudi na zakonodajalskem nivoju. Prakse po svetu obstajajo in se izvajajo, potrebno jih je samo realizirati v praksi in se zavedati, da se boj za regulacijo spletnega prostora neprestano odvija med političnimi in gospodarskimi akterji ter spletnimi uporabniki in da se bodo na tem področju tudi v prihodnosti odvijali poskusi spremembe regulatornega okvira, kjer bo vsak akter skušal najti zase najbolj ugodno pozicijo.

Kritiki uredbe verjamejo, da se posledično lahko uresniči črni scenarij, po katerem določena spletna mesta ne bodo dostopna oziroma bodo delovala okrnjeno, ker bo operater promoviral svojo storitev pod boljšimi pogoji. Namesto da bi izbor najboljše storitve operaterji prepustili uporabnikom, se bodo odločali namesto njih. Največjo izgubo bi posledično utrpeli manjša podjetja, startupi in seveda povprečni uporabniki, ki bi zaradi krnitve nevtralnosti interneta plačevali višje cene ter imeli manjšo izbiro storitev, aplikacij in spletnih vsebin. izguba internetne nevtralnosti na daljši rok bi lahko ogrozila tudi temeljne človekove svoboščine, kot je svoboda izražanja (misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja).

Ko internetne nevtralnosti ni, se lahko zgodi, da učenci ne bodo več mogli brskati po internetu prosto, ampak bodo videli le vsebine največjih založnikov. Slovenska podjetja ne bodo mogla konkurirati svetovnim ponudnikom. Politični medij enega pola bi lahko izrinil tiste z drugega z blokado.  Internet dostop za vse bo dražji!

Slovenci smo lahko glede teh vprašanj lahko ponosni. Slovenija je poleg Nizozemske bila prva, ki je uzakonila nevtralnost interneta v svoji zakonodaji. Zavezanost Slovenije svobodi na internetu je vlada RS potrdila in besedilo, ki gre v parlament, skupaj z Nizozemsko v Svetu EU zavrnil. A je bila preglasovana s strani drugih članic.  Zato je pomembno, da se čimveč ljudi zavzame za nevtralnost interneta. Podprite akcijo Rešimo Net!, in se poučite o tem kaj internetna nevtralnost je, razširite vest o nujnosti problema na socialnih omrežjih (#resimoNET) in pišito evropskim poslancem.