V četrtek, 29. Oktobra se bodo ajdovski svetniki in svetnice sestali na deseti redni seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina.  Na dnevnem redu jih tokrat čaka potrditev zapisnika 9. redne seje ter 3. in 4. korespondenčne seje ter Poročila o izvajanju sklepov 9. redne seje ter 3. in 4. korespondenčne seje, druga obravnava  sprememb in dopolnitve Statuta Občine Ajdovščina,  odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ajdovščina , odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o socialnih in drugih pomočeh v Občini Ajdovščina,  odlok o proračunu občine Ajdovščina za leto 2016, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Razvojna agencija ROD Ajdovščina,  Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ajdovščina, odlok o dopolnitvi Odloka o komunalnem prispevku v Občini Ajdovščina, pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovščina, pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina, pravilnik za sofinanciranje prireditev v občini Ajdovščina, pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Ajdovščina  in sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture.  Za konec  pa še predlog sklepa o podelitvi spominskega priznanja prostovoljnemu Gasilskemu društvu Ajdovščina.

Že mesec dni prej pa se je ajdovski Občinski svet sestal na deveti redni seji, kjer so najprej potrdili zapisnik osme seje.  Nekaj zanimivejših izsekov zapisnika objavljamo v spodnjih vrsticah.

Informacije in pobude

VILKO BRUS je rekel, da je že zadnjič vprašal glede dela redarja. Zanima ga, če se je vrnil in pričel z delom. Zadnje čase je veliko pripomb glede parkiranja pred pekarno.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je redar prisoten. Glede parkiranje na Prešernovi ulici lahko pove, da problematiko poznajo in so jo obravnavali na odboru za okolje in prostor, ki je odobril postavitev stebričkov, da bodo fizično preprečili dostop na pločnik. Rok za izdelavo teh stebričkov je 1 mesec. Ta ukrep je eden zadnjih. Prej je tam stal redar cel dan, policija je ukrepala, pa ni zaleglo nič, zato bodo postavili fizične ovire. Prehod za pešce pa je že prestavljen in je bolj varen.

ANGEL VIDMAR je rekel, da je že pred časom postavil vprašanje glede odbojne table na Kozji steni. Odgovorjeno je bilo, da se išče nekoga, ki bi odgovor dal. Prosil je, da dobijo odgovor, čigavo je to in če ni več v funkciji, je treba zahtevati, da se odstrani.

DUŠAN MIKUŽ je prosil za pojasnilom glede premoženjskih zadev, ki se jih ne obravnava več na občinskem svetu. Če se jih res ne bo, daje pobudo, da se občinski svet redno seznanja.

TADEJ BEOČANIN je pojasnil, da se v okviru proračuna sprejme program razpolaganja do določenega zneska. Odločanje do določenega zneska je v pristojnosti župana. V prejšnjem mandatu se je župan vseeno odločil, da sklepe obravnava občinski svet. On sprejema odločitve na predlog odbora.

VIDA ŠUŠTAR je dodala, da se je do lanskega leta delalo na podlagi zakona o javnih financah, ki glede premoženjskih zadev ne velja od leta 2007. Glavna sprememba je v pristojnosti. Odločanje o posamičnih nakupih in prodajah je v pristojnosti župana, občinski svet ima samo pristojnost zagotavljanja sredstev v okviru proračuna oz. sprejemanje načrta ravnanja s premoženjem, glede tega, katero premoženje se bo odsvojilo in pridobilo, nima pa pristojnosti odločanja o konkretni kupnini in o konkretnem kupcu. V skladu z zakonom so tudi del teh pristojnosti – glede sprejemanja načrtov, prenesli na župana. Občinski svet ima pristojnost pri nakupih nad 20.000 €, pri prodajah pa nad vrednostjo 10.000 €.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je poročanje občinskemu svetu malo problematično v delu, ko gre za fizične osebe - varovanja osebnih podatkov. S tem se tudi bremeni strokovne delavce. O pobudi bo razmislil in sporočil.

DUŠAN MIKUŽ je rekel, da ima pobudo glede uvedbe lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. RRA Zeleni Kras je objavil rezultate akcije Z roko v roki do kakovostnih obrokov. Cilj projekta je, da se naredi seznam lokalnih pridelovalcev hrane, da bi prišla v javne zavode. Predlaga, da se nekaj podobnega naredi v naši občin, mogoče preko RODa ali občine. Glede financiranja – RRA je sredstva dobil z ministrstva za kmetijstvo, vendar pa nima informacije, ali so sredstva še na razpolago. Kakorkoli bi bil to dober projekt, pogledati je treba podlago.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da se določene aktivnosti že vodijo. Dobil je dve individualni pobudi za ustanovitev zadruge, kjer bi združili pridelovalce hrane. Sedaj zbirajo podatke, da bi sklicali sestanek. Na srečanju bi se seznanili med seboj z namenom, da začnejo razmišljati o pravni osebi, ki bi odkupovala izdelke od lokalnih pridelovalcev in jih prodajala javnim zavodom. V vrtcu uvajajo dodatno delavno mesto, od katerega pričakujejo tudi nabavo surovin od lokalnih prebivalcev. Z obeh strani so začeli delati na zadevi. Izkušnje od drugod kažejo, da kmetje kot posamezniki niso sposobni zadostiti vsem potrebam, ki jih zavodi imajo. To bi lahko rešili s povezavo kmetov in skupnim nastopom na trgu. Zelo prepoznavne so že naše škatle Sočno sončno. Do realizacije bodo potrebovali še pol leta.

VILKO BRUS je prosil, če lahko do naslednje seje pripravijo seznam vseh imenovanih v raznorazne organe javnih oz. občinskih zavodov itd.. Misli, da imajo pravico vedeti, kdo so ljudje, ki zastopajo občinske interese, ozirom imajo pregled ali zastopajo interese občine ali samo svoje lastne. Ponovno apelira na dogovor, da se pripravi poročilo vseh investiciji v zadnjih 10-15 letih po krajevnih skupnostih. Ugotavljali so, da so nekatere KS v preteklosti dobile zelo veliko sredstev, nekatere nič. V določenem časovnem obdobju je treba to izravnati. Žal tega poročila v KS še niso dobili, čeprav je bilo na sestanku dogovorjeno. Če se pripravi, ne bo nepotrebnih očitkov, da je neka KS ogromno dobila, pa mogoče sploh ni.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je seznam predstavnikov v zavodih narejen in se ga sproti ažurira, tako da ga lahko dobi. Narejeno je bilo tudi poročilo o investicijah v KS, vendar ni bilo posredovano predsednikom KS. Iz seznama je namreč zelo težko opredeliti, kaj so bile investicije občinskega pomena oz. državnega. Seznam je lahko predmet manipulacije oz. dezinformacij. Zelo težko je ugotavljati, katere so bile investicije, ki jih je KS želela, pa jih je dobila ali ne.

VILKO BRUS je izrekel kritiko svetnikom in podžupanoma glede udeležbe oz. neudeležbe na občinski proslavi na Predmeji. Prisotnih je bilo 5 članov občinskega sveta. To kaže na odnos do naše državnosti.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da se temu pozivu tudi on pridružuje. Poziv ne velja samo za svetnike, temveč tudi za občinsko upravo.

ALEKSANDER LEMUT je predlagal, da se prične s pripravo odloka o zagotavljanju učinkovitosti občinskih investicij. Odlok bi bil najvišji akt v občini. Noter bi sodili organizacijski, pravni, finančni ukrepi, da bi učinkovitost povečali. Planiranje, načrtovanje, skrajšanje postopkov javnih naročil, sankcije za namernost zavlačevanje skozi izbor izvajalcev, sistem kontrole nadzora izvedbe in vgradnje opreme.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da bodo zadevo temeljito proučili.

IVAN KRAŠNA je dejal, da je cesta med Dolenjami in Planino (med obema sepertinama), v izredno slabem stanju. Tam je bilo veliko nesreč, ko je tako vreme, ker zavore ne primejo. Na cesti je treba zagotoviti rezkanje ali asfaltacijo, da bo boljši oprijem.

ANGEL VIDMAR je rekel, da je občina izvedla razpis za sofinanciranje javnih prireditev, in je za Ajdovščina v maju namenila 25.000 eur. Verjetno je bila uspešna in jo bodo nadaljevali v letu 2016. Predlaga občinski upravi, da pripravi analizo dogodkov, ki naj zajema: kdo je na razpisu dobil možnost izvedbe tega dogodka, ali je poleg sredstev iz razpisa občina financirala še druge stvari. Koliko udeležencev je bilo na teh dohodkih, saj se je pobirala tudi vstopnina. Predlaga, da priložijo tudi finančne oz. druge listine, ki bodo pojasnjevale aktivnosti občine v tem projektu, ker se govori, da je bil projekt financiran tudi iz drugih sredstev. Omrežje občinskih cest upravljata komunala in krajevne skupnosti. Za vzdrževanje cest vsi upravljalci prejemajo sredstva iz proračuna. Prosi za podatke o višini finančnih sredstev po km, ki jih za vzdrževanje prejema komunala, oz. enako za krajevne skupnosti. Cesta je cesta, odgovornost za vzdrževanje je enaka. V Lokavcu v bližini vodotoka Jevšek stoji na cesti oznaka – smerni stebriček, ki je bil postavljen zaradi vrtine na cesti v velikosti 20x20 cm. Oznaka stoji 3 mesece in zožuje cesto. Tretja zadeva - v poslovniku je napisano, katere odbore oz. komisije ima občinski svet. Zahteva, da je na FTP strežniku, kjer dostopajo svetniki, tudi gradivo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da je Ajdovščina v maju potekala skladno s tistim, kar je bilo prijavljeno za razpis, oz. so bila sredstva zagotovljena v taki višini, kot je bilo predvideno z razpisom. To je bilo edino financiranje. Strošek šotora je bil strošek občine, kar je bilo razvidno že iz razpisne dokumentacije.

MARIJA TROŠT je rekla, da je bilo glede prireditev precej pripomb domačinov. Ena gospa je rekla, da menda zaradi teh prireditev ne bo mogla prodati hiše. Občina lahko uveljavlja predkupno pravico in bi s tem pridobila prostor, kjer bi imeli priprave za prireditve in izhod iz obzidja. Če bo res zaprosila za potrdilo za prodajo, bi bilo pametno, da občina uveljavi predkupno pravico, da ne bo Ajdovščina spalno naselje. Če se sprehodijo po Ajdovščini, na eni stavbi piše Peko, pa že leta ni te trgovine, niti v nadaljevanju Blagovnice. Vsaka stavba ima lastnika in bi jim lahko naložili, da odstranijo napise.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da se je pred kratkim na Vilharjevi prodajala hiša. Ogledali so si jo ravno z namenom servisne hiše za grajski vrt, vendar so ugotovili, da ni primerna. Vse hiše, ki se bodo prodajale na tem območju, bodo proučili s tega vidika. Območje je brez servisnega prostora, WC-jev itd.. Ta hiša nima izhoda na grajski vrt. Res bi bilo prav, da se napisi odstranijo. Razmišljali so o odloku, da bi lahko ustrezno ukrepali. Delali ga bodo v okviru celovitega urejanja mesta, vključno z odpadki na dvoriščih.

Odlok o rebalansu proračuna Občine Ajdovščina za leto 2015

TADEJ BEOČANIN je podal uvodno obrazložitev. Posebno so evidentirane spremembe med I. in II. obravnavo. Tudi gradivo je pripravljeno na način, da imajo v zadnji alineji razliko med I. in II. obravnavo. Največja sprememba je tista, ki jo je napovedal, vezana na investicijo OŠ D.L. Ajdovščina. V vmesnem času so našli rešitev, s katero so zadovoljni vsi (učitelji, predstavniki staršev, ministrstva in občina). Spremembe so še pri enem mednarodnem projektu, druge so manjše.

POLONCA VOLK je povedala, da so odlok obravnavali vsi 4 odbori in komisija za kmetijstvo skupaj in predlagajo, da se odlok sprejme.

VILKO BRUS je pripomnil, da komisija za vloge in pritožbe občanov ni obravnavala odloka, čeprav bi ga morala.

TADEJ BEOČANIN je pojasnil, da ta komisija ni delavno telo, pod katerega sodi obravnava proračuna.

VILKO BRUS je rekel, da si tega ni on izmislil, ampak tako piše v statutu.

TADEJ BEOČANIN je ugotavljal, da gre za navedbo v 61. členu poslovnika. Gre za mnenja oz. pobude, ki so prijavljene v sam proračun. To so dodali na njegovo pobudo in sicer za takrat, ko bodo pričeli s participatornim proračunom, ko bodo občani sami dajali predloge za neke programe ali projekte. Te pobude bo takrat komisija obravnavala in predlagala v proračun. Njena vloga bo v fazi priprave - proračun od 2017 dalje. Ta alineja ne določa, da komisija obravnava proračun kot celoto.

Sklep o uporabi normativov in soglasju k sistemizaciji otroškega vrtca Ajdovščina

KATARINA AMBROŽIČ je podala uvodno obrazložitev.

IVAN VODOPIVEC je povedal, da se je odbor strinjal in predlagajo, da se sklep sprejme.

MATJAŽ BJAC je ugotavljal, da se povečujejo službe s kuharicami, hišnik – vse kar ni direktno povezano z delom z otroki. Zmanjšuje pa se pomočnica vzgojiteljice, svetovalni delavec…

TADEJ BEOČANIN je menil, da gleda napačno tabelo. Leva kolona kaže podatke po. normativu, kar bi jim pripadalo, desna pa je tisto, kar je sistemiziramo po normativih,. Ni to primerjava podatkov med lani in letos.

KATARINA AMBROŽIČ je rekla, da gre za predlog sistemizacije po normativu – kot bi morali imeti zaposlitev glede na oblikovane oddelke na neki lokaciji. Zraven pa je kolona sistemizacije usklajene z vrtcem in so nekatera delavna mesta pod sistemizacijo. Glede na lanskoletno sistemizacijo, ki je bila ravno tako pod normativi, je bil napr. lani svetovalni delavec 0,5, letos je 1,5, kuharica lani 7, letos 7,5. Tabela v gradivu primerjave z lanskim letom ne kaže. Ona podatke primerja z lanskoletnim gradivom.

MATJAŽ BAJEC je rekel, da gleda lanskoletne podatke po normativih.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da so normativi glede na število otrok, ki so bili sprejeti v vrtec

ALENKA MOČNIK je rekla, da je vse vezano na število otrok. Letos ukinjajo en oddelek v Črničah. Oni so bili na prehrani šole. Kuharsko osebje se povečuje, ker se jim povečuje število obrok. Tudi lani so bile zaposlitve nižje glede na normative. Upa, da so dobili ugodno rešitve za otroke in starše.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je bila želja vrtca, da bi zaposlovali glede na normative. Ker pa bi to pomenilo dvig cene, so jih omejevali. V povprečju bo cena za vrtec višja za 3 eur.

DUŠAN MIKUŽ je vprašal, če bo potem dvig na položnici 1 eur, če plačujejo starši 30 %.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da tako nekako.

BOGDAN SLOKAR je ugotavljal, da bodo zaposlili referenta za prehrano. Prehrana je eden glavnih ciklusov. Kot eden od pridelovalcev hrane meni, bi lahko vrtci in šole veliko prihranili. Predlaga, da bi se čim prej sestali lokalni pridelovalci, tudi z direktorji zavodov. Nakup sezonskega sadja je na začetku najdražje, na koncu najcenejše. Npr. češnjo bi lahko sedaj dobili po znatno nižji ceni doma, pa so jo hitro nadomestili z marelico in breskvijo, ki je sedaj zelo draga. To so konkretne zadeve.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da se strinja in bodo morali to okrepiti v vseh zavodih, saj imajo dnevno veliko obrokov.

MARIJA TROŠT je rekla, da je poslušala pritožbe vzgojiteljic. V skupinah imajo vedno zgornji normativ, kar pomeni 24 otrok. Če pomočnica zboli, ima ena vzgojiteljica en teden sama 24 otrok. To je huda obremenitev.

ALENKA MOČNIK je pojasnila, da je v pogodbi navedeno, da se prvi teden ne nadomešča, po enem tednu odsotnosti pa se nadomešča. V 1 starostnem obdobju včasih ne zdržijo, in si pomagajo s sočasnostmi. Delala naj bi 4 ure dnevno, pa ta oseba podaljša. Pokrije se, kolikor se najbolj da. Res je obremenjujoče, če nekdo ostane sam. Tukaj ena luknja je. Tudi pri tehničnem osebju je težko, pa se jih ne sme nadomeščati. Kosilo mora biti kuhano do 11. ure in je zelo težko, če ni osebja. Upa, da bo prišlo do kake spremembe.

JORDAN POLANC je ugotavljal, da je sistemiziran logoped. Kot ve, so tu strašanske težave, ker jih ni na tržišču. Ali je bilo kaj uspeha. Ali se predvideva, da bo prostorska stiska. Kam jih boste dali in če bo sistemizacija takrat zadoščala. Ali 0,5 ravnatelja za Vipavo zadošča, ali so samo tako določili.

ALENKA MOČNIK je povedala, da so že pred leti imeli 3 pomočnike, potem je bilo 2013-14 nižano, pridobili pa so svetovalno službo. Letos upajo, da se to še izboljša. Vipava ima 14 oddelkov, normativ je 17 oddelkov za pomočnika. Če je že potrebno slediti varčevalne ukrepe, bodo letos vseeno stvari kvalitetnejše stekle, ker bo ena svetovalna delavka pokrivala te oddelke. Kar se tiče logopeda, so večkrat objavili razpis za to delavno mesto. V celi državi ni logopeda. Celo na fakulteti ne vpisujejo več tega programa na dve leti. V tem letu je prišla študentka 2. letnika k nam opravljati prakso. Poznano ji je, da je ena gospa vpisala prekvalifikacijo, ker kot slovenistka ne dobi zaposlitve. V tem šolskem letu kadra še ne bo.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da so ravno zaradi tega med lokalno deficitarne poklice uvrstili logopeda in bodo septembra razpisali štipendijo. Sistemizacija se vsako leto spreminja glede na vpis otrok. Najprej se izvede vpis otrok, potem se potrjuje sistemizacijo. Za drugo leto 2016-17 je predviden dodaten oddelek na Colu. Še vedno sledijo temu, da. zagotavljajo prostor za vse otroke in bodo to politiko peljali naprej. Vedno bodo iskali rešitve.

KATARINA AMBROŽIČ je povedala, da je marca vpis, potem razporedijo otroke po oddelkih. Vpis v vrtce ni obvezen, zato ne morejo potrebe planirati glede na število rojstev. Marca je bil vpis bistveno večji, kot prej, ko se je poznal izpis zaradi gospodarske krize. Če ugotovijo, da je pomanjkanje prostora, se najprej obrnejo na šole Kombinacija s prostori na šolah je najbolj fleksibilna. Za vrtce so kar strogi normativi in jih je treba zasledovati.

MATJAŽ BAJEC je vprašal, če prav razume. Letos je predlog 1,5 svetovalnega delavca, imeli pa so ga 1,8. Manjka mu primerjava z lanskim letom.

KATARINA AMBROŽIČ je rekla, da ne, ampak je eden več. Povzela je primerjavo med lanskim in letošnjim letom.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da bodo drugo leto v tabelo povzeli še to primerjavo. Če se gleda vsoto, je 0,75 več zaposlenega. Strokovni del je točno tak, kot mora biti po normativih.

Novelacija IP (peta) – Novogradnja Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini

TADEJ BEOČANIN je podal uvodno obrazložitev.

IVAN VODOPIVEC je povedal, da se je odbor strinjal in predlagajo, da se novelacijo sprejme. V odboru so izrazili pričakovanje, da je to zadnja novelacija.

ALEKSANDER LEMUT je vprašal, če bi se s spremembo šolskih okolišev lahko tej investiciji izognili. Koliko je štev otrok, če gledajo fond, ki je iz matičnega okoliša, in koliko otrok iz drugih okolišev. Imajo policentrični razvoj osnovnošolske mreže. Upa, da ne bo ta investicija povečala centralizacije oz. spodbujala priliva na OŠ Ajdovščina in siromašila šole na podeželju. To je najbolj nesrečna investicija občine. Izvajalci dajejo običajno garancije za resnost ponudbe, oz. kvaliteto izvedbe. Zanima ga, ali je bilo kako vnovčenje garancij dosedanjih firm v stečaju, tudi realizirano.

KATARINA AMBROŽIČ je povedala, da so delali simulacije, kaj bi pomenilo, če bi imeli združene okoliše s Šturjami. V prvih letih bi bila razlika za 9 oddelkov, v kasnejših (20/21) samo 5 oddelkov. Podatki o uradni demografiji SOKOL in o vpisu otrok v šolo, se razlikuje tako v plus kot v minus. V letošnjem letu ima OŠ Ajdovščina po podatkih SOKOL 70 učencev, vpisanih je 65. Že v 2. razredu je ravno obratno – 54 otrok, vpisanih je 61. V bazo SOKOL so zajeti otroci, ki imajo stalno bivališče na območju šolskega okoliša. V višjih razredih se zgodi, da se otroci preselijo, pa končajo šolo na obstoječi šoli. Vpišejo pa se tudi otroci, ki niso iz šolskega okoliša. Ali bi se lahko s skupnim okolišem izognili dozidavi – nekaj bi se dalo prihraniti, vendar vsega ne, ker demografija narašča tako v Ajdovščini in v Šturjah.

ALENKA Č. KOBOL je rekla, da so bile vnovčene garancije tako od Primorja kot Begrada, Pri velikih javnih naročilih vedno zahtevajo bančno garancijo za resnost ponudb, garancijo za izvedbo del v višini 10 % in garancijo za odpravo napak v višini 5 % pogodbene vrednosti. Sedaj so jo sklenili s Kolektorjem. Vnovčenje prejšnjih je bilo razvidno iz zaključnega računa.

ALEKSANDER LEMUT je rekel, da on teoretično zaključuje, da je ta investicija nepotrebna. On je sorazmerno velik davkoplačevalec in je na nepotrebne stroške občutljiv. Dobil je delno potrditev, da je ta investicija nepotrebna..

TADEJ BEOČANI je pojasnil, da točnega podatka, če bi združili obe šoli, niso računali. Na podlagi približnih izračunov so ugotavljali, da bi bile dograditve potrebne. Obe šoli sta bili planirani na način, da sprejmeta tako število oddelkov kot ločeni in samostojni šoli. V kolikor bi šli v kakršne koli prilagoditve, določenih prostorov ne bi bilo moč uporabljati. Konkretno – učilnice za gospodinjstvo ni možno uporabljati za kaj drugega. Takih situacij je kar nekaj in bi jih morali upoštevati pri točnih izračunih. Veliko so razglabljali o tej problematiki. Upoštevali so javno mnenje občanov ter jasno in glasno izraženo mnenje učiteljev, da je taka rešitev zelo slaba tudi iz drugih vidikov. Zaradi tega niso delali točnih izračunov za združen šolski okoliš, ampak so iskali najbolj ekonomično rešitev za dve šoli. Imajo pa sprejet dogovor, da lahko otroci hodijo v eno ali drugo šolo, da se polnijo oddelki. OŠ Šturje polni do normativa, potem je otroke dolžna sprejeti OŠ Ajdovščina, kar je neka oblika šolskega okoliša.

ALEKSANDER LEMUT je rekel, da so imel prej direktorico vrtca in njen zavod sega tudi na sosednjo občino, imajo 8 ali 9 lokacij. Očitno tam javno mnenje ni nenaklonjeno temu.

MIRAN GREGORC je ugotavljal, da IP predvideva izbor novega izvajalca za dozidavo. (Da.) Ali mora obstoječi izvajalec končati, kar je bilo dorečeno, ali kako bo potekala ta izvedba.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je pogodba z obstoječim izvajalcem sklenjena na ključ. Sklenili bodo ustrezne medsebojne dogovore, da ne bo prvi zidal, drugi pa podiral. Zadevo bodo vodili po zdravi pameti. Ker pa zneski presegajo, kar so podpisali z obstoječim izvajalcem, so bili prisiljeni objaviti novo javno naročilo.

MIRAN GREGORC je rekel, da ta dva združena okoliša obsegata 13 KS, čez 10.000 prebivalcev in je prav, da sta dva.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu OPN Občine Ajdovščina

IRENA RASPOR, ALMA ZAVODNIK LAMOVŠEK in SAŠA DALLA VALLE so podali uvodno obrazložitev.

ANTON KREŠEVEC je povedal, da se je odbor seznanil. Pripomb ni bilo.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da imajo danes seznanitev, ker v kasnejših postopkih svetniki pripomb ne bodo mogli posredovati. Želel bi, da sedaj podajo pripombe, vprašanja, komentarje oz. kar koli. To je eden najpomembnejših aktov in bo to ključna usmeritev, ki bo veljala pri vseh politikah načrtovanja prostora. Stališča občine so bila objavljena na spletnih straneh. Novih pobud, ki so bile podane v oktobru in novembru, se ni upoštevalo, ker nam bi postopek zopet vrnilo na začetek. Pobudniki sedaj dobivajo obvestila domov. Skušali bodo čim prej pridobiti soglasja. Ko bo akt sprejet, bodo pričeli s postopkom sprememb in dopolnitev, kjer bodo lahko upoštevali pripombe občanov.

ALEKSANDER LEMUT je rekel, da bi enkrat želel priti do sporazuma De Michelis - Rupel (če obstaja), ki sta ga podpisala, ker vse kaže, da ja, ker naša dolina in Nova Gorica propadajo. Baje je bilo dogovorjeno, da se bo razvijala os Italije v Sloveniji mimo Trsta in Sežane, kar se dejansko tudi dela. Namesto avtoceste imajo tu hitro cesto. Ministrstva to izvajajo, zato niso sposobni 27 let spraviti tega odloka skozi proceduro. Naš centralizem varuje zemljišča v Vipavski dolini, ne pa v okolici Ljubljane, mi pa imamo tu Natura 2000. Upa, da bodo Primorci enkrat svobodni, da bodo imeli avtonomno pokrajino in sami gospodarili s svojo zemljo. Če gleda prostorski načrt, so bili najbolj daleč v času dr. Pogačnika, ki je bil vizionar. Takrat so se pogovarjali o nekih presežkih. Skušali so umestiti predor do Idrije. Naša prometna lega je dobra V-Z, ne pa S-J. Neke strateške projekte, neko vizionarstvo bi morali dodati. V kotu so. V Švici se dobijo župan, gasilec in policaj in stranka dobi gradbeno dovoljenje. Dr. Pogačniku so delo že plačali, sedaj plačujejo ponovno. Takrat je bilo vključeno naselje pod Gojačami, pod Ustjami, Adri-alpika, tunel, piramido tudi če pustijo, itd…. Zakaj je Vipava vedno pred Ajdovščino. Tam so sprejeli lani prostorski načrt in sedaj skladišče že stoji. Njega je sram, da so najpomembnejši dokument tega in naslednjega mandata uvrstili na 9. mesto današnje seje. Dve zadevi, ki ga motijo in apelira, da se popravi. Največjo priložnost občine so vrgli ven - izhod iz AC v Selu. Tam so planirali drugo središče občine. Iz vidika gravitacije je šola in bife premalo. Selo pa gravitira na Branik, Dornberk, Prvačino, Šempas – borijo se za investitorje, delavna mesta, ker to polni proračun. Če pogledajo omrežje naselij za Selo, Črniče, Batuje, Vrtovin in Gojače, je to neumnost oz. razvojna katastrofa. Ne bi govoril o teoriji zarote, da je ga. Irena iz Nove Gorice, in da se borijo z Novo gorico za investitorje. Pristajajo, da so zakotje, da nimajo nobenih idej. Ključna zadeva je II. območje kmetijskih zemljišč. V odloku iz leta 1976 so imeli možnost, da izjemoma dovolijo gradnjo na II. območju. To je postalo gibalo razvoja in je Ajdovščina ena redkih, ki ima policentrično naselbinsko mrežo, ki ima rast prebivalstva in so fenomen. Če tega ne bodo uvrstili v tekstovni del, je to tragedija na celi črti. Pozna 2 primera, ki sta bila v reševanju na vrhovnem sodišču, in je njegov prijatelj Peter Velikonja 2x zmagal na sodišču.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da si želi točno to, kar je g. Lemut povedal. Vsota teh načinov in izvajanj je tisto, kar naredi boljšo izvedbo odloka in pridejo do rezultata, ki si ga želijo. V tej smeri bodo razmišljali in ravno zaradi takih vložkov so uvrstili gradivo na sejo, ker je sedaj še možno kaj uvrstiti.

IRENA RASPOR je povedala, da je ostal odlok od 1. razgrnitve nespremenjen. Vse te pobude so dobili že od g. Velikonja. Pobude bodo sprejemali do konca javne razgrnitve. 2004, ko so sprejemali zadnji plan, so med obvozno in hitro cesto in v Gojačah, dobili obsežna zemljišča za poslovne dejavnosti. Žal jih zaradi gospodarske krize niso uspeli pozidati. V občini imajo ogromno nepozidanih stavbnih zemljišč in ministrstvo vztraja na tem, da je treba najprej ta pozidati in pozidati degradirana urbana območja. Trajnostni razvoj pomeni tudi varčno ravnanje z naravnimi viri, kamor sodijo tudi zemljišča. Takrat so dobili 67 ha novih površin, pozidali jih niso niti 10 %. Uspeli niso v širitvah, ki so jih predlagali posamezni ljudje, ki pač želijo graditi na svojem zemljišču. Tega pa sigurno ni moč vsem ustreči, oz. potem sploh ne bi potrebovali plana. Mesto Ajdovščina ima ugodno lego. Tunel do Idrije res ni zajet, vendar bo problem, ker bo trčil v varovani park v Idriji in je vprašanje, če je izvedljiv. Zato je bilo predvideno, da se. obstoječa mreža cest posodobi. Glavni pomislek je bil s strani Idrije, ki je šla v varstvo narave in naravnih parkov. Če želijo, lahko planirajo. Ko je bil Pogačnik, so imeli predvidenih 240 ha zazidljivih zemljišč Po 11 mesecih so predlog na ministrstvu zavrnili in niso mogli nadaljevati. Potem je občina posredovala skrčen predlog, vendar so jim po ¾ leta odgovorili, da naj pridemo k zdravi pameti. Realnost tega plana je, da najprej pozidajo stavbna zemljišča, ki jim imajo. Žal ne gre več, da bi kmetijskih zemljišča spreminjali v stavbna in s tem oplemenitili premoženje.

ALMA ZAVODNIK LAMOVŠEK je dodala, da je ta plan še vedno isti, kot ga je začel g. Pogačnik, za isti denar, z isto pogodbo. G. Pogačnik je bil njen mentor, ona je sedaj njegova naslednica oz. predstojnica Katedre za planiranje, zato je plan prevzela ona. Zelo bi bilo dobrodošlo, če bi bolj aktivno sodelovali pri nastajanju oz. pripravi aktov, ker bi potem videli, koliko zapletov je zadaj. Želja posameznikov je veliko, vendar jim žal ni moč ustreči. Z vidika dolgoročnega razvoja in vizije je to nemogoče. Tudi če na papirju ni videti vizionarsko, to še ne pomeni, da nimajo razvojnih možnosti in površin oz. priložnosti. Pomembno je uresničevanje. Vizija se bo začela uresničevati takrat, ko bodo nova delovna mesta, ko bodo ljudje prihajali, ko bo kakovost življenja boljša. Tako ali tako je to živ dokument, ki se bo začel spreminjati takoj po sprejemu.

VILKO BRUS je vprašal, zakaj ima naša država in strokovna javnost svoje občane kot nepotrebno nadlego. Strinja se z vsebinsko razpravo g. Lemuta. Če bi poslušali državo in strokovno javnost, bi bila ta hip Slovenija poseljena kot puščava.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da imajo lahko različna mišljenja o zadevi. Okrog individualnih želja pa se kar veliko občanov obrne nanj. Imajo poselitveno območje, ki se na neki točki zaključi. Če je parcela izven poselitvenega območja, se težko dovoljuje novogradnja. Treba je strmeti k strnjenemu naselju, ker tako težijo vse smernice prostorskega razvoja v prihodnje. Sigurno bi bilo za občane lažje, če imajo svojo parcelo, vendar morajo najprej poseliti strnjena naselja, da ohranijo smiseln videz občine.

VILKO BRUS je dejal, da smo čudno poseljena država, saj imajo kup črnih gradenj. To je drugo dejstvo.

IRENA RASPOR je glede II. območje kmetijskih zemljišč povedala, da si v občinski upravi zelo, zelo želijo, da bi imela lokalna skupnost več možnosti. Pristojnost so občini žal vzeli. Noben OPN v Sloveniji tega nima in če bi bila kakršna koli možnost, bi jo že našli. Zelo bi bila vesela, če bi g. Velikonja pokazal utemeljitve, ki jih je posredoval sodišč, da bi jih lahko uporabili pri občinskih postopkih. Po zakonu delajo ZPN načrt iz leto 2007. Občina mora delati v skladu z zakonodajo, ki velja v Sloveniji, pa če ji je to všeč ali ne.

IGOR FURLAN je dejal, da se strinja z g. Lemutom, da je Z. del občine velik potencial. So tik ob avtocesti, zato je bila narejena OC Gojače. Morajo imeti strategijo razvoja OC, če pridejo večji investitorji, da jim imajo kaj ponuditi. Selo ima pod igriščem velik potencial.

BOGDAN SLOKAR je rekel, da so bila zemljišča, ki so v planu pozidave, odvzeta kmetijstvu. Kot predsednik komisije za kmetijstvo izredno nasprotuje, da bi se jemalo zemljo kmetijstvu. Poskrbeti je treba za dobrine – hrana, ki je še kako pomembna. Glede plazu Slano blato je prosil stroko, da čim bolj zoži varnostni pas, ker tak obseg sedaj otežuje življenje ljudi – ne morejo niti adaptirati hiše. Prosi, da se pospeši

TADEJ BEOČANIN je glede plazu rekel, da so strokovne podlage vse narejene. Občinske službe so posredovale predlog vplivnega območja plazu ministrstvu za okolje. V spodnjem delu plazu se območje postavlja nekako na območje cest in vodotoka in eno območje deponije. V samem plazišču se območje širi, ker se plaz na vrhu širi. To bi omogočilo normalno funkcioniranje z zemljišči in objekti. Čaka se ministrico, da pošlje predlog na Vlado, da bo sprejeta uredba. Obljubila je, da bo to naredila v 2 mesecih, ker ni več strokovnih ovir.

VESNA URŠIČ je rekla, da se zelo pridružuje kolegom, ker res manjka strategija. Sigurno ni nihče za brutalno pozidavo. Mora priznati, da dokumenta ni razumela. Kaj je v resnici novega. Prosila bi, da ji nekdo v 5 stavkih pojasni, da načrtujejo za namene poslovne dejavnosti to in to, za stanovanjsko gradnjo to, za namene infrastrukture naslednje. Na odboru za gospodarstvo so se pogovarjali o pravilniku, koliko sredstev letno namenijo za pospeševanje malega in srednjega gospodarstva. Rada bi, da bi imeli kot občina povezane ukrepe. Ni ji všeč, da so uspeli dobiti Bea separations v občino, pa se večina zaposlenih vozi iz drugih krajev - Ljubljane. Sama se mora voziti na delo v Kranj. Rada bi, da bi imela občina na svojih straneh jasno prezentirano politiko – tudi stanovanjsko. Če grejo korak nazaj – eni hočejo imeti zazidljivo parcelo, drugi zraven ne. Kaj to pomeni – izogibanje davčnih obveznosti. Če želijo pozidati strnjena naselja, je treba dvignit davek na nepozidana stavbna zemljišča. Če so tako bogati, naj imajo okrog sebe prazen prostor. Kako naj drugače posameznik nekoga prisili, da bo prodal zazidljivo parcelo, da si zgradi hišo. Tega ne more, niti občinska uprave ne more nekoga razlastiti. Po izobrazbi je diplomirana pravnica, vendar tega ne vidi v tem dokumentu. Rada bi recimo pogledala, kje se lahko zida v Ajdovščini. Za poslovno cono je sedaj slišala, da je možnost v Gojačah.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je nepozidanih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo precej. Mesto se lahko širi pod Gradišče, v Bizjakih in Slejkotih, območje Kresnic proti Vipavi. površin je dovolj. Kot ni dopuščena gradnja izven poselitvenega območja, tudi ne dovolijo, da bi nekdo zazidljivo parcelo sredi naselja spremenil v kmetijsko. Davčno breme je tisto, ki lahko prisili ljudi, da svoje nepremičnine prodajo tistim, ki želijo zidati.

IRENA RASPOR je rekla, da plan ne predvideva, kdaj in kako bodo zemljišča komunalno opremljena. Komunalno opremljenost mora zagotavljati občina, kar je med strateškimi usmeritvami. Če se bo neko zemljišče komunalno opremljalo, je odvisno od občinskega sveta. Par dispozicij pozidav so sprejeli, vendar je vprašanje, kdo bo izvedel komunalno opremo? Običajno je tam več lastnikov, treba je izvesti parcelacijo, cesto, vodo itd. Zato ni zemljišč za direktno pozidavo. Firme, ki so se včasih za to odločale, so propadle ali so v stečaju. Imajo večja območja stavbnih zemljišč, ki so komunalno neopremljena. Plan samo definira, da je tam možno graditi, naslednji del je komunalno opremljanje.

ALMA ZAVODNIK LAMOVŠEK je ugotavljala, da so dobili samo tekstualni del. Odlok je treba brati tekstualni del skupaj s kartografskim. Kar se ne da napisati, je narisano. Na kartografskem delu vidijo, kje so razvojne možnosti, v odloku pa so pogoji, kaj tam lahko naredijo – vrsta namenske rabe, kategorija oz. podrobnejši pogoji.

VESNA URŠIČ je rekla, da je dejstvo, da se prebivalstvo stara. Če ne bodo obnavljali občine in ohranjali mladih ljudi tukaj, bo čez 15 let kupna moč tako nizka, da se bo gospodarstvo, trgovine, obrtništvo odselilo. Od dohodka pravnih oseb ne dobijo nič. To je posredi efekt, da imajo tukaj gospodarstvo in poslovne stavbe. Ljudi je treba zadržati in krepiti kupno moč, zato še enkrat izpostavlja, da je treba ukrepe med seboj povezati.

ALEKSANDER LEMUT je ugotavljal, kaj so danes na seji sprejeli – občinski proračun, investiciji v OŠ, normative za otroški vrtec in plan. Morali bi biti super ljudje, da bi prav vse razumeli. Njega tudi ni sram povedati, da dosti stvari ne razume. Če bi na začetku povedali, od kje gospa izhaja, tudi ne bi škodilo. Pred 1 mesecem so imeli tu direktorja komunale, ki je »nakladal« in ga ni razumel. Potem pa je poslušal Radio Koper, kjer je direktor v 3 stavkih povedal bistvo in ga je razumel. Ko se je peljal po Italiji, je 200 km od Milana proti Sloveniji neprekinjena vrsta hal – lahko je tudi 30 % praznih, vendar se gradi. Ko pridete v Rožno dolino – grmovje, akacija, zaraščeno, nepokošeno. Pa imajo najbolj strogo kmetijsko zavarovanje brez kmetijstva, če pa že to je, nimajo proizvodnje. To je paradoks te družbe. Obrtne cone – investitorji prihajajo tja, kjer se prijetno počutijo. Potrebujejo satelitsko naselje. Privleči investitorje je sklop ukrepov, na zadošča samo obrtna cona.

TADEJ BEOČANIN se je popolnoma strinjal, da gre za prepletene skupke ukrepov, ki jim morajo slediti.

VILKO BRUS je vprašal, kje so ti grafični deli odloka.

IRENA RASPOR je pojasnila, da je bila že septembra javna razgrnitev in so jih pozvali k sodelovanju. Karte so na spletni strani občine, v prostorih občinske uprave, kjer so v strokovnih službah na voljo tudi sodelavci, ki jim lahko razložijo. Žal se je malokateri svetnik pojavil v naših prostorih. Če ni zanimanja, ne more pomagati.

JANEZ FURLAN je dodal, da je na spletni strani to v sistemu I-obcina. Tam se odpre aplikacija in se lahko gleda po parcelah in je zadeva pregledna in dostopna.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da so karte v avli že cel mandat. Posebne razprave so imeli takoj na začetku mandata. Pobuda je bila, da v okviru svojih krajevnih skupnosti pregledajo podatke in podajo predloge. Pobude s strani svetnikov so bile maloštevilne.

IVAN KRAŠNA je rekel, da je opazil par takih napak – naselje Dolenje – Dolenja. Piše, da je samo ena elektrarna, pa imajo toliko sončnih elektrarn, ki niso nikjer zajete, pa neka kamionska obvoznica do Žapuž, za katero nihče ne ve

IRENA RASPOR je povedala, da vsi občani lahko dajo pripombe ustno, ali po elektronski pošti, ali navadni pošti. Tudi sama je videla kup napak, ki jih skušajo sproti odpravljati. Kar se tiče kamionske obvoznice, je to eden od strateških predlogov, da ne bi bila Ajdovščina utesnjena - izločitve kamionov iz Ajdovščine.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da jih je že zadnjič pozval, da v primeru potrebe, da se jim karkoli pojasni, to povejo direktorju uprave, da bi organizirali usposabljanja.. Zadnjič so bili komentarji na proračun. Sam je proračun skušal spraviti v povzetek na 1-2 strani, pa ga ni mogel, ker je to tako kompleksen dokument in bi odpadlo kup stvari. Na koncu bi vsak spraševal za svojo zadevo. Gre res za zelo kompleksne dokumente. Prosim, da se obrnejo na strokovne službe, da jim pojasnijo.

VILKO BRUS je rekel, da v 3. členu piše, da odlok vsebuje poleg besedila odloka grafični prikaz OPN. Kot gradivo so dobili samo besedilo odloka, torej ugotavlja, da so dobili pomanjkljivo gradivo.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da to ni nikoli narejeno namensko. Če opazijo take stvari, prosi, da obvestijo občinsko upravo. Takoj bi lahko posredovali linke do spletne strani. Ti načrti so v avli in upravi že toliko časa, da morajo vedeti. Današnja seja je namenjena prav temu, da povejo svoja mnenja in videnja. Danes ne odločajo o ničemer, pač pa lahko v naslednjih korakih pridejo do besedila, ki bo razvojno naravnano.

Imenovanje pooblaščenca za zastopanje občine na skupščinah družbe Mlinotest d.d.

JORDAN POLANC je podal uvodno obrazložitev oz. predlog komisije.

MATJAŽ BAJEC je povedal, da se zaradi lastniške in zaposlitvene povezanosti izloča iz razprave in glasovanja.

ANGEL VIDMAR je rekel, da ne bo glasoval, ker je predlog v tem trenutku neprimeren in nedostojen.

Ker ni želel nihče več razpravljati, je predsedujoči predlagal glasovanje o naslednjem sklepu: »Občinski svet Občine Ajdovščina pooblašča Mitjo Tripkovića, Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina, za zastopanje Občine Ajdovščina, na skupščinah družbe MLINOTEST Živilska industrija d.d., za čas od 23.6.2015 do zaključka mandata občinskega sveta v letu 2018. Ta sklep velja takoj. ZA je glasovalo 13 svetnikov. Predsedujoči je ugotovil, da je predlagan sklep sprejet.

 

Celoten zapisnik najdete na TEJ POVEZAVI.