Drage občanke, spoštovani občani!
V burji plapolajoče zastave nas danes opominjajo, da ne bi pozabili, kdo smo. Da lahko sleherni, ne samo praznični dan, živimo, mislimo in ustvarjamo v svojem narodnem jeziku. Za to so zaslužni mnogi, ki so se v preteklosti borili za slovenski jezik in državo, ki so se v preteklosti zavedali, da če izgubijo jezik, izgubijo vse. In so skozi ljubezen do slovenskega jezika in zvestobo narodu branili in utrjevali slovensko narodno bit. Kljub svoji majhnosti - ali pa prav zato - smo s svojo čvrsto in trpežno naravo uspeli »obstati«.

Dan reformacije je torej praznik slovenskega jezika in nastanka slovenstva. Čeprav je bil prvotni motiv reformacije religiozen, s ciljem preurediti rimskokatoliško cerkev, je bilo tudi kulturno in politično gibanje, ki je Slovencem prineslo prvo tiskano knjigo v materinem jeziku in prvo imenovanje pojma Slovenec.

Vipavska dolina je tudi sodelovala v tem prav posebnem kulturnem prebujenju in preporodu. V Vipavi rojeni Sebastijan Krelj je bil ob Trubarju drugi najpomembnejši pridigar, pa tudi pisec in jezikoslovec. Kreljeve pravopisne reforme sta uveljavila tako Jurij Dalmatin v Bibliji in Adam Bohorič v prvi slovenski slovnici. V Križu je pridigal sam Primož Trubar in za protestantizem tako navdušil ljudi, da so novi, katoliški lastniki kriškega gradu poklicali na pomoč kapucine, med katerimi se je Janez Svetokriški zapisal v zgodovino kot naš največji baročni pisatelj. Matija Vertovec je v začetku 19 stoletja slovenski jezik uveljavil še v strokovni literaturi, njegova Vinoreja je izšla celo prej kot podoben nemški priročnik. Njegov je tudi prvi slovenski planinski spis. Vertovec naj bi Prešerna spodbudil tudi k »vinske terte hvalo«, ki je prerasla v himnično pesem in tako imamo Slovenci danes čudovito himno, ki govori o ljubezni do življenja, o spravi in o dobrih sosedskih odnosih. In glasbo himne je ustvaril Stanko Premrl, iz Podnanosa doma.
Tako je današnji praznik poklon vsem slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki so s svojo pisano ali uglasbeno slovensko besedo negovali in razvijali slovenski jezik tedaj, ko to nikakor ni bilo lahko.

Imamo torej zelo star jezik, toda mlado državo. Zato se moramo toliko bolj zavedati svojih korenin in dogodkov iz naše zgodovine, ki so nas povzdignili v narod. Spoštovati, celo obuditi moramo vse osnovne vrednote, tudi tedanji reformatorski duh – da bomo danes, ko se še vse preveč bojimo sprememb, pa čeprav so spet še kako nujne, iz kriznih voda splavali v svetlo prihodnost.

Zato občanke in občani, iskrene čestitke ob dnevu reformacije!

Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina

* Čestitka župana je bila prvotno objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina

Deli Nazaj