Rdeče meso, telo ga potrebuje, a? Pa ga ne. Telo ne potrebuje rdečega mesa. Potrebuje hranilne snovi, ki jih najdemo (tudi) v rdečem mesu. Beljakovine, železo, B12, cink. Vse te zadevice lahko telo dobi tudi drugje. Tako da ne, telo ne potrebuje rdečega mesa. Človek ne potrebuje rdečega mesa. Želi si ga.

Vem, tudi meni ni do pogrevanja enih in istih zadev. Takšne in podobne floskule poslušam že cca. 15 let. Sem zdrava, raven železa v moji krvi je celo boljša od povprečne ravni človeka, ki se prehranjuje tudi z mesom. Kar sploh ni pomembno, želim samo, da veste, da sem zdrava. Ker mesojede ljudi preveč skrbi za moje zdravje. Močno dvomim, da bo prišel dan, ko se bomo nehali grdo gledati. Ker smo vegetarijanci ena zelo agresivna sorta ljudi, ljudje, ki jedo meso pa nekaj najbolj miroljubnega.

Zakaj ne jem mesa? Ker ga ne potrebujem. Zaradi mene se lahko na trepalnice postavijo, ampak človek mesa ne potrebuje. Pa ja, všeč mi je misel, da ni potrebna smrt bitja vsakič, ko sedem za mizo. Pač ne morem. Ne morem gledati telička v oči, ga božati, čez teden dni pa pojesti njegovo mamo. Ne morem. In s tem ni popolnoma nič narobe. Res ne razumem stiske vsejedcev. Res ne. Česa se bojite? Se počutite ogrožene? Saj vam ne odžiramo hrane. Debata okrog tega kaj je bolj zdravo in manj karcinogeno pa ni na nas. Vsak s svojimi študijami, raziskavami opletamo, kot da moramo nasprotno stran prepričati v … v kaj že? WHO objavi zadnje podatke o škodljivosti rdečega mesa in cel svet znori. Waw. Po eni strani me skrbi, da svet šele zdaj tako razmišlja o mesu. Saj se ne gre samo za srčkane živali, ki umirajo za potrebe ljudi. Ne, gre se tudi za okolje, za tiste druge ljudi. Tiste, saj veste, tiste v Afriki recimo.

O vplivu mesne industrije

Ker nisem ravno nova v tem športu, vem nekaj stvari. Pa nočem pametovati, nočem vsiljevati, želim samo deliti, ker imam občutek, da so vegetarijanci prevečkrat samo »tisti ljudje, ki ne želijo, da živali trpijo«. Lučka Kajfež Bogataj je nekoč dejala, da bi otroci v šolah morali vedeti, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda, da pridelava kilograma govedine obremeni naše ozračje enako kot 250 kilometrov dolga vožnja z avtomobilom.

Ne samo uboge živali, tudi okolje plačuje svojo ceno. Proizvodnja mesa je med največjimi onesnaževalci ozračja. Požiganje tropskih gozdov za polja, na katerih raste soja. Da bi nahranili z njo lačne, beljakovin potrebne otroke? Ne, ne, za krmo živine. Za krmo tiste živine, ki letno proizvede okrog 100 milijonov ton metana. Metan ima recimo 23x večji toplogredni učinek kot CO2. Pa živalski kakci in dušikovi oksidi, amoniak in umiranje gozdov zaradi kislega dežja.

Za proizvodnjo hrane živalskega izvora se porabi 20x več energije, kot za hrano rastlinskega izvora. Ja, saj vem, vsi meso kupujejo lokalno, od bližnjega kmeta. Razumem. Ampak tudi te živali kakajo, onesnažujejo podtalnico, recimo. Ja, če bi hranili ljudi namesto živali za zakol, ne bi bilo toliko lačnih. Vsak dan umre 40.00 otrok zaradi lakote. Zakaj? Ker tisti, ki si meso lahko privoščijo, živijo v preobilju hrane živalskega izvora. Ja, množična reja živali za zakol v zahodnem svetu je eden od večjih krivcev za lakoto v tretjem svetu.

Ne, ne gre samo za ljubke živali. Okolje, ljudje daleč od nas, narava. Ampak govorimo raje o škodljivosti rdečega mesa. Poslušajmo fitneserje, zadnje strokovnjake o prehrani. Ne obstaja argument, ki bi me lahko prepričal, da človek ne more brez mesa. Bodimo iskreni, meso je okusno. Meso je priročno. Ampak nujno? Ne.

Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, šele takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti. – Prerokba Indijancev Cree

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj