Veno Pilon se leta 1928 za stalno naseli v Parizu, kjer postopoma za nekaj časa opusti slikarstvo, v spominih, ki izidejo leta 1965, pa zapiše: ˝Z vso vnemo sem se oprijel fotografije, ki se je takrat borila za priznanje kot nova umetnost, bodisi s fotogrami Man Raya, kompozicijskimi elaborati Blumenfelda, bodisi s tenko čustvenostjo Brassaia ali s surrealizmom Dore Maar /… / Na tem novem področju sodobnega izražanja sem upal, da se bom vsaj za silo obdržal na nogah, čeprav nasploh nisem bil posebno vnet za tehniko. Mučil sem se s teorijo optike bolj kot z njeno uporabo v fotografski praksi, to pa je bilo seveda napačno.˝ Pomena nove, tehnične dobe, se Pilon sicer zave že v dvajsetih letih, ko v rodnih krajih fotografira družinske člane in v objektiv ujame etnografske in kulturne značilnosti Primorske, vendar se fotografije tesneje oprime šele po prihodu v Pariz, kjer mu slednja predstavlja tudi edini in najzanesljivejši vir zaslužka. Kot kraj svojega bivanja si izbere Montparnasse, kjer si uredi atelje in se srečuje z umetniki in intelektualci tedanjega časa. Uveljavi se zlasti kot portretist. Najpomembnejša fotografska dela, ki v sebi nosijo neprecenljivo umetniško vrednost, ustvari med letoma 1930 in 1935, kasneje fotografira redkeje, kljub temu pa ga fotografski  aparat spremlja vse do zadnjih dni življenja, ki jih preživi v rodni Ajdovščini, kamor se dokončno vrne leta 1968.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja Pilon snema pretežno barvne leica diapozitive na filme italijanskega proizvajalca Ferranie. Beleži dogodke iz vsakdanjega življenja, portretira znance ter se poigrava s svetlobnimi učinki in odsevi. Posname  kar nekaj izložb v nočni svetlobi in uličnih scen tako v Parizu kot tudi v Ljubljani in v Novi Gorici. V zgibanki, ki spremlja razstavo, umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič zapiše, da Pilonova slikarska žilica nekoliko oživi ravno v posnetkih izložb v nočni svetlobi. Tovrstni diapozitivi so le redkokdaj naslovljeni in datirani. Za potrebe razstave so ustrezno povečani in preneseni na arhivski papir. Po Kovičevem mnenju v sebi ne nosijo posebne umetniške vrednosti, temveč so relevantni zgolj kot dokumentarni drobci določenega časa in obenem prispevki k Pilonovemu življenjepisu.

Ob razstavi, ki bo v Pilonovi galeriji na ogled do 14. 2. 2016, bodo potekala vodstva, delavnice in srečanja s še živečimi očividci časa in mesta, znotraj katerega je Pilon ustvaril serijo barvnih diapozitivov Ferrania. Porodila se nam je namreč ideja, da kot dopolnilo k razstavi, predvidoma ob četrtkih v poznih popoldanskih urah priredimo večere, namenjene pogovoru o umetniku in njegovem času. Vse, ki bi želeli z nami deliti spomine na umetnika, vljudno vabimo k sodelovanju.  Pričevanja bodo izšla v katalogu razstave ob uvodnih študijah na kulturni praznik, 8. februarja 2016.

Z razstavo in dejavnostmi slavnostno vstopamo v leto, posvečeno 120. obletnici rojstva Vena Pilona.

Odprtje razstave: Petek, 11. december 2015, ob 19.uri.

Pilonova galerija Ajdovščina

Deli Nazaj